Nadzor nad oglaševanjem nezdravih živil otrokom

Monitoring and restricting digital marketing of unhealthy products to children and adolescents, WHO, 2018 

 

Kljub obstoječim zavezam in pravilom zadnji podatki kažejo na to, da so otroci ter mladostniki še vedno pogosto izpostavljeni digitalnemu oglaševanju nezdravih izdelkov. Sem sodijo predvsem alkoholne pijače, živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorja in soli ter tobačni izdelki. Podatki kažejo na to, da so nujno potrebni ukrepi ter nadzor nad izvajanjem priporočil Svetovne zdravstvene organizacije na področju zmanjšanega oglaševanja manj zdravih živil otrokom ter mladostnikom. V poročilu so predstavljene strategije oglaševanja manj zdravih živil otrokom ter izzivi, ki iz tega izhajajo. Zajete pa so tudi možnosti za zmanjševanje tovrstnega oglaševanja.  


Preberite več


Smernice za primerjalne prehranske trditve

Guidance on comparative nutrition claims, FDF, 2018 

 

Živilskopredelovalna industrija lahko s pomočjo dodatnega označevanja s primerjalnimi prehranskimi trditvami na živilih (manj sladkorja, soli, maščob; več prehranskih vlaknin) potrošnikom pomaga pri lažji odločitvi glede nakupa živil. To lahko podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in pijače spodbudi tudi k preoblikovanju živilskih izdelkov in s tem k povečanju ponudbe živil z bolj ustrezno prehransko sestavo. S tem namenom je angleško nacionalno združenje proizvajalcev hrane in pijač (FDF) za podjetja izdelalo priročnik za lažje označevanje živil z upoštevanjem zahtev zakonodaje in zagotavljanjem točnih informacij o sestavi izdelkov.   


Preberite  več


Pobude za doseganje boljše prehrane in zadostne telesne dejavnosti ljudi

Initiatives on Nutrition and Physical Activity, EC, 2018 

 

Uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni. Za doseganje tega cilja pa posamezna prizadevanja s strani prebivalstva in posameznih držav članic EU ne zadostujejo. Vse to je mogoče doseči le z usklajevanjem aktivnosti na ravni EU, kajti le s skupnimi pobudami je mogoče doseči določene cilje (zmanjšanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v recepturah živilskih izdelkov; omejitve oglaševanja živil otrokom ter izboljšanje označevanja živil). S tem namenom je Evropska komisija objavila poročilo o skupnih pobudah za doseganje boljšega zdravja prebivalstva.  


Preberite več


Samoregulativa evropskih proizvajalcev alkoholnih pijač

Self-regulatory proposal from the european alcoholic beverages sectors on 

the provision of nutrition information and ingredients listingEuropean alcoholic beverages sectors, 2018   


Iz Uredbe 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku so trenutno izvzete alkoholne pijače, ki vsebujejo 1,2 vol. % alkohola. To pomeni, da ni obvezno navajati seznama sestavin alkoholnih pijač kot tudi ne tabele hranilne vrednosti. Kljub temu pa so se evropski proizvajalci alkoholnih pijač odločili oblikovati samoregulativne ukrepe, s katerimi bodo potrošnikom zagotovili vse potrebne informacije o sestavinah ter hranilni vrednosti različnih kategorij alkoholnih pijač (pivo, vino in žgane pijače). Marca 2015 so s postopnim navajanjem seznama sestavin in informacij o hranilni vrednosti v skladu s pravili uredbe pričeli pivovarji. Podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sadnih vin in ciderja je združenje AICV ponudilo podporo pri navajanju seznama sestavin in hranilne vrednosti. Na svojih izdelkih bodo informacije o sestavi izdelkov ter njihovi hranilni vrednosti navajali tudi proizvajalci vin. Sektor žganih pijač pa se je zavezal, da bo omenjene informacije zagotovil do konca leta 2022. 


Preberite več (PDF -1, PDF-2, PDF-3, PDF-4 in PDF-5)

Priporočila in smernice industrije za razvoj izdelkov z zdravstvenimi trditvami

 

Priročnik za razvoj modela za zmanjšanje soli v različnih državah

Using dietary intake modelling to achieve population salt reduction, WHO, 2018 


Vnos natrija (v obliki soli) v Evropi še vedno presega priporočila. Povečan vnos natrija namreč vpliva na povišanje krvnega tlaka in povečuje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja. Velik del soli zaužijemo predvsem iz predelanih živil kot so kruh, predelane mesnine ter slani prigrizki, kar pomeni da bi z znižanjem vsebnosti soli v predelanih živilih lahko vplivali na zmanjšanje vnosa soli pri ljudeh. S tem namenom so si Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ter države članice EU zadale cilj zmanjšati vnos soli za 30 % do leta 2020.  


Preberite več


Zamenjava trans maščob

 

Poročilo WHO o kroničnih nenalezljivih boleznih

Report of the WHO Independent High-Level Commission on Noncommunicable Diseases, WHO, 2018 

 

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije »Time to deliver« vsebuje vrsto priporočil za voditelje držav in vlad, ki si želijo pospešiti ukrepanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Poročilo je z vidika proizvajalcev pijač pomembno, saj so v njem posebno obravnavane alkoholne pijače (stran 27), priporočajo višje finančne prispevke za sladke brezalkoholne pijače (ne navajajo obdavčitve) (stran 23 in 27), omenjajo pa tudi omejevanje oglaševanja nezdravih živil otrokom (stran 23).  


Preberite več


Označevanje živil iz vidika potrošniške organizacije EU

Food LabelsTricks of the Trade Our recipe for honest labels in the EU, BEUC, 2018 

 

Evropska potrošniška organizacija je objavila poročilo »Food LabelsTricks of TradeOur recipe for honest labels in the EU«, ki obravnava dotične prakse označevanja živil, ki naj bi po njihovem mnenju potrošnike preslepile glede resnične narave. Kot rešitev v poročilu izpostavljajo ureditev evropske zakonodaje na 3 področjih: 1. opredelitev ključnih pojmov, ki se na označbah navadno uporabljajo za poudarjanje kakovosti živila, kot so "tradicionalni", "obrtniški" ali "naravni"; 2. oblikovanje pravil za živila, ki na prednji strani embalaže izpostavljajo nekatere sestavine (npr. določitev najnižje vsebovanosti sadja, pri kateri se lahko količina izpostavi na prednji strani embalaže...); 3. določitev najnižje vsebnosti polnozrnatih sestavin, ki je meja za izpostavitev na označbi.  


Preberite več


Davek na sladke pijače – analiza

Building momentumlessons on implementing a robust sugar sweetened beverage tax, WCRF, 2018 


Organizacija World Cancer Research Fund International ugotavlja, da naj bi sladke pijače poleg povečanja telesne teže pripomogle posledično tudi k razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni. Zato so v ta namen oblikovali poročilo, ki ponuja usmeritve na področju oblikovanja in implementacije davka na sladke pijače. Priporočila so nastala na podlagi obsežne raziskave sekundarnih virov, intervjujev z strokovnjaki, pravniki in oblikovalci politike ter analiz držav, ki so že obdavčile sladke pijače. Poročilo predlaga več rešitev, a ob enem poudarja, da je pri oblikovanju davka na sladke pijače nujno potrebno skrbno premisliti, upoštevati lokalno okolje, temeljito raziskati področje in si zagotoviti podporo.  


Preberite več


Nepoštene prakse označevanja živil

Food LabelsTricks of the Trade Our recipe for honest labels in the EU, BEUC, 2018 

 

Evropska potrošniška organizacija BEUC je objavila poročilo, v katerem obsojajo nepoštene poslovne prakse označevanja živilskih izdelkov. Po njihovem mnenju so potrošniki večkrat zavedeni zaradi različnih označb na živilih, zato se organizacija zavzema za boljšo evropsko zakonodajo označevanja živilskih izdelkov. Želijo doseči boljšo ureditev glede navajanja zavajajočih opisov živila, zaradi česar potrošniki smatrajo izdelek kot bolj kakovosten. Določiti želijo najnižjo vsebnost sestavine v živilu, ki je lahko navedena na sliki na prednji strani embalaže živila. Poleg tega pa želijo določiti tudi najnižjo vsebnost polnozrnatih sestavin v izdelku, da se izdelek lahko poimenuje kot polnozrnat.   


Preberite več


Priporočila za dnevni vnos sladkorjev

Protocol for the scientific opinion on the Tolerable Upper Intake Level of dietary sugars, EFSA, 2018 

 

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je v juniju 2016 s strani nacionalnih pristojnih organov za prehrano 5 evropskih držav (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska) prejela pooblastilo, za pripravi priporočila za najvišji dnevni vnos dodanih sladkorjev. Sem spadajo vsi monosaharidi in disaharidi (glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza, maltoza), ki jih lahko najdemo v prehrani ljudi. Za določitev znanstvenega mnenja, ki bo služilo kot osnova za določitev najvišjih priporočenih vnosov sladkorja je bil razvit protokol, ki ga je v juniju 2018 potrdil odbor za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA). Končni protokol EFSA je bil objavljen v mesecu avgustu.  


Preberite več


Znanstveni članek o lobiranju proti davku na sladkor

Lobbying against sugar taxation in the European Union: Analysing the lobbying arguments and tactics of stakeholders in the food and drink industries, SJPH, 2018 


Nekatere države članice EU (Finska, Francija in Madžarska) so kot ukrep za zmanjšanje uživanja sladkih uvedle davek na sladkor. V juliju je bil objavljen članek, pripravljen s strani znanstvenikov iz švedske univerze iz Lunda. V članku je zajeta analiza argumentov in taktik zainteresiranih deležnikov proti uvedbi davka na sladkor. Omenjene so predvsem prakse in mehanizmi lobiranja, ki so bili uporabljeni v razpravi o uvedbi davka na sladkor s strani akterjev EU, ki delujejo na področju prehrane, telesne dejavnosti in zdravja.  


Preberite več


Napredek izvajanja politik zajezitve otroške debelosti

Taking Action on Childhood Obesity, WHO, 2018 


Otroška debelost je eden izmed resnejših izzivov, saj se je v obdobju 40 let število debelih šoloobveznih otrok in mladostnikov povečalo iz 11 milijonov na 124 milijonov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato v septembru objavila poročilo o napredku izvajanja politik na področju prehranjevanja otrok, omejitve trženja in oglaševanja, obdavčitve sladkih pijač, nadzora nad otroško debelostjo, telesne aktivnosti ter šolskega okolja. Namen politik je doseči zastavljene cilje v letu 2025, predvsem na področju znižanja telesne mase otrok, mlajših od pet let, šoloobveznih otrok ter mladostnikov.  


Preberite več


Sladila v živilih

Potential Consumer Exposures to Certain Low Calorie Sweeteners, FCRA, 2018 


Evropsko združenje FoodDrinkEurope je zaključilo z zbiranjem podatkov o vsebnosti sladil v različnih kategorijah živil. Podatki so bili analizirani z namenom določitve najvišje uporabljene vsebnosti sladil v živilih. Podatki vsebnosti sladil v kategoriji aromatiziranih pijač (le tistih z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja) so bili združeni s podatki živil iste kategorije, ki jih je zagotovilo evropsko združenje proizvajalcev brezalkoholnih pijač UNESDA. Podatke za kategorijo namiznih sladil v obliki prahu pa je zagotovila Mednarodna zveza za sladila (ISA).  


Preberite več


Vsebnost sladkorja v izbranih kategorijah živil

Sugars content in selected foods in the EU, JRC, 2018 

 

Poročilo Evropske komisije iz leta 2015 povzema podatke o skupni vsebnosti sladkorja v treh kategorijah živil in pijač (brezalkoholne pijače, žitarice za zajtrk, mlečni izdelki) za 22 evropskih trgov, od tega 20 držav članic EU. V poročilu so bili uporabljeni podatki iz podatkovne baze Euromonitor International in služijo kot pomoč pri spremljanju napredka pri preoblikovanju živil. Čeprav vsebnost sladkorja med različnimi kategorijami živil zelo variira, poročilo vseeno opozarja na skupine živil, kjer bo preoblikovanje nujno za dosego ciljev v zvezi z dodanim sladkorjem do leta 2020.  


Preberite več


Označevanje hranilne vrednosti na prednji strani embalaže

 

Nizkoenergijska sladila

Potential Consumer Exposures to Certain Low Calorie Sweeteners, FCRA, 2018 


Evropsko združenje FoodDrinkEurope je zaključilo z zbiranjem podatkov o vsebnosti sladil v živilih. Podatki so bili analizirani za namene določitve najvišje vsebnosti sladil v vsaki od kategorij živil. Za nekatere kategorije živil so bili podatki pridobljeni iz označb živil s pomočjo baze podatkov o novih živilih široke potrošnje (Mintel GNPD). Ugotovili so, da so na Nizozemskem sladilom najbolj izpostavljeni malčki ter otroci. Ravno pri njih naj bi bila opazna bistveno višja poraba brezalkoholnih pijač (pijač z dodanim sladkorjem ali s sladili). 


Preberite več