Po napovedih pristojnih organov bi bilo lahko zaradi hitrega naraščanja okužb z omikronom v prihodnjem obdobju v karanteni oziroma samoizolaciji tudi do 400.000 oseb. Posledično povečana odsotnost zaposlenih bi lahko v posameznem podjetju povzročila hude težave pri organizaciji delovnega procesa, kar bi lahko privedlo do še večjih motenj v oskrbovalnih verigah in gospodarske škode. Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS predlagali, da se na Vlado RS vloži pobuda, da ta do konca leta 2022 z možnostjo 6-mesečnega podaljšanja omogoči večji obseg dovoljenega opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojencev tako, da bi se omilile omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela. Pri tem so predlagali, da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojenca, ki je določen v prvem odstavku 27.c člena ZUTD, dvigne s 60 na 90 ur v koledarskem mesecu (pri čemer se ohrani veljavna prepoved prenašanja neizkoriščenih ur v naslednji koledarski mesec), obenem pa da se dovoljen obseg opravljanja začasnega ali občasnega dela, ki je določen v drugem odstavku ...

Ožja skupina državnih sekretarjev je 23. decembra 2021 obravnavala in potrdila osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije. Nova Strategija pametne specializacije je v Sloveniji izpostavila kot cilj zeleni prehod in s tem osredotočila svoj trajnostni značaj (od tod preimenovanje v Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy oziroma kratica S5) in predstavlja osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj znotraj cilja Pametna Evropa.Osnutek nadgrajene Strategije pametne specializacije je dosegljiv na povezavahhttps://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/2021-12-20-osnutek-strategije-pametne-specializacije.docxin  https://evropskasredstva.si/app/uploads/2022/01/2021-12-20-osnutek-Strategije-pametne-specializacije.docx. Dokument bo po enomesečni javni objavi ustrezno nadgrajen z upoštevanjem predlogov in pripomb iz javne objave ter posredovan na Evropsko komisijo. Do zaključka javne obravnave je mogoče predloge, pripombe in ideje posredujejo na elektronski naslov s5.svrk@gov.si. V objavljenem osnutku S5 za javno razpravo so vsebovana prednostna področja, ki so rezultat zaključenega procesa osredotočenja s pomočjo podjetniškega odkrivanja (Entrepreneurial Discovery Process), ki je potekal od julija 2020 do konca leta 2021 in je vključeval dogodke za najširšo zainteresirano javnost. Dodatno in vseskozi odprto - osredotočenje bo potekalo v procesu izvajanja S5 skozi upravljavski sistem, ki vključuje deležniške organizacije (SRIP) na področjih S5.Vir: portal gov.si, ...

Izolacijo je od 24. januarja mogoče skrajšati z dosedanjih 10 na 7 dni, vendar mora oseba, pozitivna na Covid-19, izpolnjevati naslednja pogoja:- 24 ur pred zaključkom izolacije mora biti oseba brez vročine (če jo znižuje z zdravili, pogoj ni izpolnjen) in brez drugih pomembnih težav;- sedmi dan po napotitvi v izolacijo mora pri pooblaščenem izvajalcu opraviti hitri antigenski test, ki izkazuje negativen rezultat (če je rezultat pozitiven, se lahko dnevno testira do desetega dne, po 10. dnevu se izolacija prekine brez opravljanja testa).Oseba, ki je skrajšala izolacijo, se mora v naslednjih treh dneh čim bolj izogibati stikom z drugimi ljudmi, zlasti z ranljivimi osebami, ob hkratnem pravilnem nošenju zaščitne kirurške ali FFP2-maske.[Vir: portal gov.si]

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili tretje Poročilo o produktivnosti. Tudi letošnjo vsebino je, v luči gospodarskega okrevanja, zaznamovala kriza zaradi covida-19. Analize produktivnosti so sicer že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR, od leta 2019 dalje pa jih objavljamo tudi samostojno v obliki letnega poročila o produktivnosti. Poročilo je dostopno v pdf dokumentu >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vse od začetka oktobra 2021 poziva Vlado RS in pristojna ministrstva k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Tako predsednik vlade kot gospodarski minister sta konec decembra izrazila podporo iskanju rešitve. 21. januarja je bil sklican sestanek predstavnikov gospodarstva z državnimi sekretarji ministrstva za infrastrukturo ter gospodarskega in finančnega ministrstva. »Pričakovali smo, da bomo že danes naredili korak v smeri konkretizacije blažitve posledic rasti cen energentov. Razšli pa smo se zgolj z obljubo s strani zakonodajalcev, da bo tudi gospodarstvo deležno podpore. A trenutno so najprej na vrsti najbolj ranljive skupine odjemalcev,« je po sestanku povedala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da »pričakujemo čimprejšnje nadaljevanje pogovorov s predlogi konkretnih ukrepov za blaženje posledic bikovske rasti energentov.« Da so razmere alarmantne, je potrdila januarska anketa, ki jo je GZS izvedla med podjetji. Pokazala je, da je zgolj 43 odstotkov podjetij za letos v celoti opravilo zakup elektrike, 21 % pa tudi plina. 10 % podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 % tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kitajski BDP se je v 2021 v dolarjih povečal za petino (realno za 8,1 %, kar je bilo nad ciljno rastjo pri 6 %), kljub nizki realni rasti (v lokalni valuti) v zadnjem četrtletju (+1,6 % glede na 3. četrtletje 2021 in +4,0 % glede na 4. četrtletje 2020), kar je bilo vseeno več od pričakovanj (+3,6 % medletno). V ponedeljek, 17. 1., se je kitajska centralna banka odločila, da zniža obrestno mero (sicer le za 10 bazičnih točk), kar je prva tovrstna sprememba v zadnjih dveh letih. Prav tako je zvišala likvidnost v bančnem sektorju. Decembrska inflacija je na Kitajskem znašala »le« 1,5 % (cene pri proizvajalcih so bile višje sicer za desetino), kar je bilo manj od novembrske (+2,3 %) in posledica šibke rasti domače potrošnje. Kitajska si je opomogla od svinjske gripe, zato so bile cene mesa decembra medletno nižje za 37 %. Cene hrane so bile tako medletno nižje za 1,2 %. Cene, ki ne vključujejo cen hrane in goriv, so bile medletno višje za 1,2 %. Povprečna rast cen v 2021 je bila 0,9 ...

Anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti je pokazala, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 %. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 % presegli stroške energije v letu 2021. 12 % podjetij kot ukrep za obvladovanje povišanih strokov energentov navaja zaustavitev proizvodnje. Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec. Med anketiranimi podjetji je bilo 30 % takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot 10 % porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 % pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021.Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oz. s pogodbo z aktualnimi cenami energije. Podatki kažejo, da ima zgolj 43,5 % podjetij, ki so odgovorila na anketo ...

Zadnje sprememb, ki od 20. januarja veljajo glede karanten v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sociali in zdravstvu, gospodarstvo pozdravlja, vendar pa enako pričakuje tudi za vse dejavnosti v gospodarstvu. Vedno več podjetij se sooča z rastočim deležem odsotnih zaposlenih zaradi karanten in izolacij, številna podjetja sporočajo, da se približujejo stopnji, ko bodo morala določene delovne procese verjetno celo zaustaviti, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije. GZS zato v imenu svojih članov ponovno poziva strokovnjake in vlado, da po vzoru številnih drugih držav proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni pod pogojem negativnega testa. Hkrati pa pričakuje razširitev izjem od karanten na vse gospodarske dejavnosti. Pri predlogih se je GZS naslonila na prakse številnih drugih držav, ki zaradi izpada delovne sile, ki jo povzroča omikron, skrajšujejo število dni izolacije in karantene. Hrvaška je znižala izolacijo in karanteno z 10 dni na 7 dni, Avstrija z 10 dni na 5 dni, v kolikor ima okuženi blažje simptome ali je asimptomatski ob negativnem PCR testu, Nemčija z 10 dni na 7 dni, v kolikor okuženi opravi PCR test in je ta negativen, ...

Do 15. 2. 2022 imate možnost brezplačnega dostopa do tekočih gradiv Letnega paketa gospodarskih informacij Analitike GZS ter arhivskih gradiv. Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki pri svojem poslovanju upoštevajo pretekle tržne razmere in napovedi, tudi do 20 % večjo rast. Redna informiranost o najpomembnejših informacijah iz gospodarstva in napovedih gospodarskih trendov v Sloveniji in svetu pa predstavlja konkurenčno prednost za podjetja. Več >>>

Novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S) je začela veljati 1. januarja 2022, Med drugim prinaša olajšave za zaposlene, ki so mlajši od 29 let in starejši od 55 let, kot tudi za deficitarne poklice, olajšave pa se nanašajo tudi na digitalni in zeleni prehod.S 1. januarjem 2022 je v veljavo stopila novela Zakona o javnem naročanju – ZJN-3C. Med drugim določa, da bodo naročniki morali objavljati sezname oddanih evidenčnih naročil in razpisno dokumentacijo izključno po portalu javnih naročil. Naročnik ima po novem tudi diskrecijsko pravico, s katero lahko presodi, ali je neobičajno nizka ponudba zanj še ustrezna.

Gospodarska zbornica Slovenije že nekaj časa opozarja na motnje, ki se pojavljajo v delovnih procesih zaradi izjemno visokega števila okužb z novim virusom SARS-CoV-2. Podjetja se soočajo s problemi, kako ob visokem številu okuženih ohraniti proizvodnjo oziroma nemoten delovni proces. Z namenom omejevanja širjenja virusa znotraj delovnih organizacij so mnoga podjetja uvedla preventivna samotestiranja vseh zaposlenih, tudi prebolelih in cepljenih.Zato je GZS na Vlado RS naslovila pobudo, v kateri predlaga, da se pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje razširi na vse delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost.Z Zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) je bil uveden ukrep pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje. Po tem ukrepu so podjetja upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 evrov na delavca ali na osebo, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, vendar le za tiste, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 ...

Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil razpis SKLADA ZA MSP, ki se izvaja v okviru pobude Ideas Powered for Business SME Fund in je del akcijskega načrta Evropske komisije za intelektualno lastnino. Pobudo sofinancirata Evropska komisija in EUIPO, izvaja pa se v sodelovanju z nacionalnimi in regionalni uradi za intelektualno lastnino iz EU. Malim in srednjim podjetjem (MSP-jem) s sedežem v EU nudi finančno pomoč na področju pravic intelektualne lastnine. Na voljo je finančna pomoč za znamke, modele in patente. EUIPO zbira prijave do 16. decembra 2022. Več >>>

Gospodarstvo opozarja na vedno več motenih delovnih procesov zaradi izjemno visokega števila okužb s koronavirusom v slovenski družbi. Posledično je vse več zaposlenih v izolaciji in karanteni. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, navaja, da se sicer »podjetja prilagajajo vse večjemu številu karanten in izolacij na različne načine, odvisno od poslovnih procesov, ki so pri njih moteni, vendar pa jih vse več opozarja, da se približujejo stopnji, ko bodo morali določene delovne procese verjetno celo zaustaviti. Gospodarska zbornica Slovenije zato v imenu svojih članov poziva strokovnjake in vlado, da proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni z negativnim testom.« Številne evropske države zaradi izpada delovne sile, ki jo povzroča novi omikron sev, nižajo število dni izolacije in karantene. Hrvaška je znižala izolacijo in karanteno z 10 dni na 7 dni, Avstrija z 10 dni na 5 dni, v kolikor ima okuženi blažje simptome ali je asimptomatski ob negativnem PCR testu, Nemčija z 10 dni na 7 dni, v kolikor okuženi opravi PCR test in je ta negativen, medtem ko v Švici, na Češkem in v Veliki ...

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v dopisu izpostavile, da predstavlja zadnji dvig minimalne bruto plače za 4,9 % zaradi izjemnega dviga cen energentov in surovin velik izziv za gospodarstvo, saj sledi 8,9-odstotnemu dvigu minimalne plače v letu 2021. Sedanji skoraj 5-odstotni dvig minimalne plače brez podpore za poslovne subjekte ni sprejemljiv. Glede na navedeno gospodarske asociacije predlagajo, da je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od marca do decembra 2022, minimalna plača. Dopis ministru je dostopen preko portala GZS.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je 14. januarja 2022 zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP), posvetovalno telo gospodarstva za energetska vprašanja, sestavljen iz strokovnjakov s področja energetike, proizvodnje in distribucije slednje, različnih inštitutov ter predstavnikov večjih porabnikov energije. Seje so se kot gostje udeležili tudi državni sekretar MZI Blaž Košorok, državni sekretar MGRT Andrej Čuš ter direktorica Agencije za energijo Duška Godina. V ospredju je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani SSEP so opozorili tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na kasnejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in nenazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča. Tako predsednik GZS Tibor Šimonka kot generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti sta poudarila, da je GZS pravočasno pričela z opozorili, da so razmere v gospodarstvu zaradi ekstremnega porasta cen energentov vedno bolj zahtevne. GZS je upoštevaje t. im. Toolbox, ki ga je v pomoč reševanja energetske krize predlagala Evropska komisija, pripravila predlog sheme pomoči, ki ...

anketa >>> Alarmanten porast cen energije v zadnjem kvartalu leta 2021 se žal nadaljuje tudi v začetku leta 2022. Mnoga podjetja so tako tudi v Sloveniji prisiljena zniževati obseg proizvodnje, potem ko so v največji meri poskusila prenesti višje stroške energije na cene svojim kupcem. V najbolj ekstremnih primerih proizvodnja ob tako visokih cenah energije ni več ekonomsko upravičljiva in nekatera podjetja so se celo odločila ustaviti proizvodnjo za čas bikovske ravni cen energentov. Kako dolgo bo bikovski trend trajal, ne ve nihče, dejstvo pa je, da se je napovedi, ki so sprva govorile le o zahtevnem prvem kvartalu leta 2021 prevešajo do polovice leta, včasih do konca leta 2022. Vlada RS še vedno preučuje ali bo in v kolikšni meri bo pomagala gospodarstvu zaradi bikovskega vala cen energentov, dejstvo pa je, da na tega nismo pripravljeni in pomanjkanje jasne strategije na področju proizvodnje energije v Sloveniji nam pri tem gotovo ni v pomoč. GZS si kot glasnik gospodarstva želi podati aktualne in verodostojne informacije o situaciji v podjetjih, ki so posledica visokih cen energije, zato vas prosimo za sodelovanje v ...

Podrobnejši podatki o izvozu blaga v oktobru 2021 so pokazali, da so kemični proizvodi, stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu prispevali 77 % (3,9 mrd EUR) k prirastu celotnega izvoza blaga v prvih 10 mesecih leta (5,1 mrd EUR). Znotraj teh je izstopala rast izvoza električnih strojev in naprav (+469 mio EUR), železa in jekla (+331 mio EUR) ter medicinskih in farmacevtskih proizvodov (+964 mio EUR). Izvoz zadnjih je bil relativno višji za 16 % glede na enako obdobje lani, njihov prispevek k povečanju pa je bil 19-odstoten. Pri rasti uvoza blaga (+8 mrd EUR) je izstopala rast uvoza kemičnih proizvodov (36 % celotne rasti), in sicer predvsem organskih kemičnih proizvodov. Sledil je pomen uvoza strojev in transportnih naprav (+2 mrd EUR; 25 % prirasta) in izdelkov, razvrščenih po materialu (+1,4 mrd EUR; 17 % prirasta). Pri zadnjih je izstopala predvsem rast uvoza železa in jekla, barvnih kovin in kovinskih izdelkov. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022]

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v novembru 2021 v Sloveniji za 2,8 % višja kot v oktobru 2021. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 3,2 % oz. za 2,6 %), v energetiki pa nižja (za 2,9 %), predvsem zaradi slabše vodnatosti rek. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v novembru 2020 je bila višja za 10,1 %, od tiste v novembru 2019 za 8,7 %. Rast cen se je pospešila. Skupen prihodek od prodaje je novembra porasel za 4,3 % (v predelovalnih dejavnostih za 4,2 %), od tega je na domačem trgu porasel za 7,3 % in na tujem za 4,3 %. Na letni ravni, tj. glede na november 2020, je bil višji za 17,0 %, glede na november 2019 pa za 15,1 %. Po dejavnostih je bila rast industrijske proizvodnje na mesečni ravni izrazita v proizvodnji pijač (+20 %; na letni ravni: +42 %) in proizvodnji oblačil (+14 %; na letni ravni: +33 %), proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (+8 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+20 %; na letni ravni: +34 %) kot tudi v ...

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.Vse kaže, da bodo vse produktne kategorije v zadnjem četrtletju 2021 beležile rast. Knjiga naročil ostaja krepka in pričakovanja o prihodnji rasti industrijske proizvodnje ugodna. ...

Na decembrski spletni konferenci z naslovom Kdaj bomo pripravljeni na družbo krožnega gospodarstva? v organizaciji Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) so udeleženci razpravljali o koristih krožnega gospodarstva, pa tudi o zamujenih priložnostih. Strokovnjaki so izpostavili velik pomen krožnega gospodarstva v slovenskih strateških dokumentih. Strinjali so se tudi, da v Sloveniji premoremo dovolj znanja in ustrezne tehnologije, da lahko na okolju neoporečen način recikliramo odpadne materiale in iz njih naredimo uporabne gradbene kompozite. Na okrogli mizi v sklopu dogodka je sodelovala tudi Vesna Nahtigal, koordinatorka SRIP-a MATPRO. Dogodek je bil organiziran v sklopu projekta »Vpliv geotehničnih zasipov iz recikliranih materialov na podzemno vodo«, ki je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in gospodarskih družb. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Stefan in družba Termit. Video posnetek dogodka je dostopen na povezavi >>>

GZS že od oktobra opozarja na perečo problematiko visokih cen energentov. Na Vlado in pristojna ministrstva je naslovila tudi konkretne predloge ter shemo za omilitev krize, vendar do sedaj še ni bilo konkretnih odzivov. Na posvetu na Brdu pri Kranju 6. januarja 2022 pa je predsednik Vlade potrdil, da bo Vlada zagotovila pomoč najbolj ogroženim podjetjem zaradi izjemnega dviga stroškov energije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je ta dogovor označil kot pozitiven premik pri iskanju rešitev pereče problematike visokih cen energentov.GZS in OZS sta se zavezali k optimizaciji predloga sheme pomoči, ki jo je pripravila GZS oktobra lani. Na posvetu se je potrdilo, da vsi domači deležniki želijo sodelovati pri oblikovanju praktičnih rešitev, ki bi omogočale gospodarstvu prebroditi trenutno nastalo situacijo na področju energentov brez zaustavljanja proizvodnje.

Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 % je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. GZS predlaga sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov. Minimalna bruto plača je že v 2021 porasla za 8,9 %, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija (2020) negativna (cene so se znižale za 1,1 %). Posledično se je torej minimalna plača realno okrepila za desetino. Že sedaj smo na vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo. Po kupni moči je pri aktualni višini 7. najvišja v EU-21. V zadnjih treh letih je bil dvig minimalne plače za 80 EUR višji (+180 EUR) kot je znašal srednji dvig v drugih EU državah (+100 EUR). Tudi podatki o stopnji revščine zaposlenih kažejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine 3,4 % (2019), kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih in je nižji le še na Češkem. V letu 2021 so se močno povečale cene surovin, naftnih derivatov in kasneje še električne ...

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je 31.12.2021 v Uradnem listu RS št. 209/2020 objavil javni razpis P7 2021 – Mikrokrediti, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID BANKE. Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko mikrokredite do višine  največ 25.000 EUR tudi tokrat prejela hitro, enostavno, pod zelo ugodnimi pogoji in brez stroškov odobritve. Slovenski podjetniški sklad načrtuje, da bo s skupno kvoto razpisanih sredstev podprl okoli 650 podjetij, ki potrebujejo finančne vire za manjšo investicijo in/ali obratna sredstva. V okviru upravičenih stroškov, ki bodo predmet financiranja, je dovoljeno financirati naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme), v neopredmetena sredstva (nakup patentnih pravic, licenc), obratna sredstva (stroški materiala, storitev in dela). Javni razpis ima tri prijavne roke, in sicer: 20. 01. 2022 do 14.00 ure, 10. 02. 2022 do 14.00 ure, 01. 03. 2022 do 14.00 ure, v kolikor sredstva ne bodo prej odobrena. Več >>>

Vabimo vas, da spoznate izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti, fleksibilnosti in stroškovne učinkovitosti, ki jih danes tudi malim in srednje velikim proizvodnim podjetjem omogočata umetna inteligenca in napredna industrijska robotika. Nove priložnosti prinaša tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva 56,5 mio EUR za sofinanciranje naložb v digitalno transformacijo gospodarstva. Hibridni dogodek bo potekal v četrtek, 13. januarja 2022, od 13.00 do 15.30 na Gospodarski zbornici Slovenije (dvorana A) oziroma preko aplikacije Zoom. Dogodek pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti in koncern Kolektor. Na brezplačnem webinarju bodo strokovnjaki iz prakse predstavili konkretne korake, izzive in napotke za uspešno digitalno transformacijo proizvodnih podjetij, predvsem z uvajanjem rešitev umetne inteligence in napredne industrijske robotike, predstavniki GZS pa bodo podali Informacije in usmeritve za črpanje sredstev iz razpisov NOO. Dostopnost naprednih tehnologij na področju socialne robotike in kognitivne avtomatizacije je povzročila, da se danes uvajanje najsodobnejših rešitev Industrije 4.0 iz domene velikih večmilijonskih projektov hitro širi tudi v mala in srednje velika proizvodna podjetja, kjer robotizirana delovna mesta in inteligentni sistemi za upravljanje proizvodnje niso več nobena redkost. Polega tega ...

Državni zbor Republike Slovenije je 16. decembra 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-A). Zakon predstavlja enega prvih in ključnih reformno-naložbenih ukrepov vladnega Načrta za okrevanje in odpornost. Z investicijskimi spodbudami na podlagi ZSInv-A se s finančno pomočjo države spodbuja visoko kapitalsko intenzivne, visokoproduktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Zakon prinaša premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij do spodbujanja kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zakon je začel veljati 29. decembra 2021.

Državni zbor Republike Slovenije je 27. decembra 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19, ki prinaša nove ter podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov. Pravna služba GZS je pripravila kratek povzetek ukrepov, ki jih prinaša zakon in ki se neposredno ali posredno nanašajo na gospodarstvo: 1. Dopolnitev Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (7. – 9. člen) Podaljšuje se rok za oddajo vloge za uveljavljane pravice delodajalca do povračila nadomestila plače pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije zaradi odsotnosti delavca za vse primere karantene na domu, in sicer do 31. marca 2022. Podaljšuje se časovna upravičenost do povračila nadomestila plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, in sicer prav tako do 31. marca 2022. Veljavnost ukrepov iz členom 25. do 35. Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Ukrep povračila nadomestila plače zaradi karantene na domu ali ...

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delodajalcu refundira izplačano nadomestilo v breme Proračuna Republike Slovenije. Več informacij na portalu ZZZS >>>

Cene uvoženih proizvodov so bile v novembru 2021 za 2,4 % višje kot v prejšnjem mesecu in za četrtino višje kot pred enim letom. Z vidika skupin uvoženih proizvodov po namenu porabe so se v novembru 2021 (glede na oktober 2021) najbolj podražili energenti (za 9,4 %), pri čemer so izstopale podražitve pri zemeljskem plinu, sledile so surovine (za 2,7 %), proizvodi za široko porabo (za 0,5 %) in proizvodi za investicije (za 0,3 %). Proizvodi v skupini usnje, usnjeni in sorodni izdelki so se pocenili (za 0,6 %). Delitev proizvodov po dejavnosti (B-rude in kamnine, C-proizvodi predelovalnih dejavnosti, D-oskrba z električno energijo, plinom in paro) kaže, da se cene proizvodov predelovalnih dejavnosti še povečujejo (+1,2 % v novembru; +7,9 % v prvih 11 mesecih) in se verjetno zaradi narave zamika med nakupi surovin in proizvodnjo še bodo. Ob tem je prisoten še zamik glede na končno prodajno ceno, ki jo občutijo potrošniki, vseeno pa sprememba ni 1:1, ker končno ceno sestavljajo še marže prodajnih kanalov in DDV. V novembru je izstopal dvig uvoznih cen živil (+2,4 % mesečno; +11,7 ...

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11-ih mesecih leta je bila rast 19-odstotna (relativna rast je bila ista v države EU kot v drugi države), vendar je bil seveda nominalni prirast izvoza na trgu EU korespondenčno precej višji. Še v jesenski napovedi so pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna.Novembra je bilo uvoženega za 4,17 mrd EUR blaga oz. 26 % več. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11-ih mesecih. Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 7. januarja 2022]

Ljubljana, 23. december 2021 – Vse več podjetij opozarja na nevzdržne razmere na trgu električne energije, ki so brez precedensa. Izredno povišanje cen vpliva ne le na poslovanje velikih energetsko intenzivnih proizvodnih podjetij, ampak na vse gospodarstvo, vključno z malimi in srednjimi podjetji. »Cena električne energije, ki na slovenskem trgu dosega več kot 400 evrov na MWh, je med najvišjimi v Evropi,« opozarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja, da »gospodarstveniki s terena sporočajo, da cene električne energije za dobavo v letu 2022 trenutno dejansko dosegajo tudi do šestkratne vrednosti cen iz leta 2021. Vse več podjetij se sooča z razmišljanji o začasni zaustavitvi proizvodnje.« Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že v prvih dneh oktobra Vlado RS in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Vlada se je na poziv GZS sicer odzvala, a brez konkretnejših ukrepov za gospodarstvo. Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala GZS 6. decembra, je glavni ekonomist pri Analitiki GZS, Bojan Ivanc predstavil tudi zelo konkreten predlog sheme pomoči za gospodarstvo. Po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo naj bi medresorska delovna skupina ...

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v javno obravnavo predložilo uredbo, katere cilj je zmanjševanje znatnega tveganja premestitve emisij CO2, zlasti zaradi stroškov cene emisijskih kuponov, ki so bili preneseni na ceno električne energije in jih nosi upravljavec naprave. Pravica do nadomestila je omejena na sektorje - upravičence, ki so dejavni v enem od sektorjev iz Priloge I te uredbe in izhaja iz evropskih Smernic za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (TGP) po letu 2021. Državna pomoč ima spodbujevalni učinek na način, da uredba predpisuje porabo vsaj 50 % prejetega nadomestila za ukrep, s katerim upravičenec v istem letu doseže nižjo vrednost referenčne vrednosti v napravi, torej da upravljavec ta sredstva porabi za investicije v bolj čisto proizvodnjo. Javna obravnava poteka do 17. 1. 2022. Vabimo vas, da s komentarji, ki jih boste posredovali na pristojno ministrstvo, seznanite tudi GZS-Službo za varstvo okolja.

InTraRed (Innovation Transfer Ready SMEs) je Erasmus+ projekt, katerega namen je podpreti lastnike podjetij in managerje v sektorju MSP pri pridobivanju potrebnih znanj in kompetenc na področju upravljanja inovacij ter hkrati razvijati izobraževalne sinergije s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja za skupno izvajanje prilagojenih procesov upravljanja inovacij na poslovni in lokalni ravni.Na platformi za e-izobraževanje so trenutno naslednje brezplačne vsebine:(I) učni načrt za upravljanje inovacij,(II) Program usposabljanja na delovnem mestu in(III) Knjižnica študij primerov.Več informacij >>>

Mesec Industrije 4.0 in robotike v BTC centru v Ljubljani se bliža vrhuncu. Dogajanje bomo zaključili 20. decembra 2021 z dvema okroglima mizama z zelo zanimivimi gosti in tematikami. Okrogli mizi bosta potekali v angleškem jeziku v živo v Digitalnem središču Slovenije in preko spleta. Prva okrogla miza s pričetkom ob 9.00 bo imela naslov »Robotics and Industry 4.0 in the transition to a green deal and digital transformation«. »Needs of the industry and how can the decision makers support it« pa je naslov druge mize, ki se bo pričela ob 11.00. Okrogli mizi bo povezoval gospod Pierre Padilla. Na dogodku v živo boste lahko prevzeli brošuro Industry 4.0 and Robotics, ki bo nekoliko kasneje dosegljiva tudi v elektronski obliki. Za fizično udeležbo na dogodku velja pogoj PCT. Več o dogodku in prijava >>>

posbetek celotnega dogodka V Digitalnem središču Slovenije je 15. decembra potekala konferenca o prihodnosti industrije in internacionalizaciji, katere se je udeležilo prek 70 predstavnikov gospodarstva in politike, številni pa so spremljali neposredni prenos preko spleta. Udeleženci konference so razpravljali o kompleksnih izzivih, ki jih slovenskemu gospodarstvu postavlja preplet sprememb, ki zahteva poglobljen, celovit in inovativen pristop. Le na tak način bo lahko ohranilo svojo odprtost, krepilo odpornost na mednarodnem trgu in izvedlo zeleno in digitalno transformacijo, so se strinjali udeleženci. Konferenco so organizirali MGRT, Javna agencija Spirit, MZZ in GZS. ​​ »Upam, da je kriza, ki jo je povzročil virus, bila hkrati priložnost, da spremenimo naše vzorce razmišljanja … in da smo krizo sprejeli tudi kot izziv,« je uvodoma dejal predsednik Vlade RS Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da gospodarski kazalci kažejo, da je vlada s sprejetimi protikoronskimi zakonodajnimi paketi uspešno in učinkovito omilila negativni vpliv epidemije na gospodarstvo. »Slovenija se lahko danes pohvali z enim najhitreje rastočih gospodarstev v Evropi in z najvišjo zaposlenostjo v zgodovini samostojne Slovenije; tudi gospodarske napovedi so obetavne tudi za v prihodnje,« je ...

Do vključno 23. decembra po Sloveniji poteka velika cepilna akcija. V tem času večjo dostopnost cepljenja proti covidu-19 zagotavljajo s podaljšanim delovnim časom 62 cepilnih centrov. Delovali bodo od 8. do 20. ure, v vsaki statistični regiji pa bo en cepilni center oz. cepilno mesto delovalo tudi ponoči (od 20. do 8. ure).

Po pisanju Analitike GZS se je oktobrska industrijska proizvodnja v EU-27 okrepila za 1,2 % glede na september (sezoni in koledarju prilagojeno), kar je bila rast nad pričakovanji po dveh mesecih krčenja (-1,4 % avgusta in -0,5 % septembra). Proizvodnja kapitalskih dobrin se je okrepila za 3 %, energije za 1,7 %, trajnih potrošnih dobrin za 1,3 % in netrajnih potrošnih dobrin za 0,7 %. Proizvodnja polproizvodov se je znižala za 0,3 %. Med večjimi državami članicami je presenetila rast v Nemčiji (+3 %). Če pogledamo dinamiko industrijske proizvodnje skozi presek leta, lahko ocenimo, da je raven industrijske proizvodnje v EU-27 od marca naprej na podobni ravni, v Sloveniji pa stagnira na podobni ravni v zadnjih petih mesecih (od junija do oktobra). Medletna rast (oktober 2021/oktober 2020) je bila sicer v Sloveniji 6,1-odstotna, kar je nad rastjo v EU-27 (3,6 %). [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 11 do 17. decembra 2021]

Razpoloženje pri velikih svetovnih porabnikih aluminija se je novembra nekoliko presenetljivo znižalo na najnižji nivo v zadnjih 17 mesecih, kar naj bi bila posledica padca proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin (boksit in derivata glinice) in podaljševanja dobavnih rokov. Prav tako se je izvozno povpraševanje zmanjšalo. Krčenje proizvodnje so beležili v Aziji, kar Analitika GZS povezuje s počasnejšo rastjo investicij na Kitajskem, medtem ko so ameriški porabniki bili bolj optimistični. V Evropi se je optimizem nekoliko znižal, po naši oceni zaradi dinamike v evropski avtomobilski industriji. Nova naročila so zrasla le v ZDA, v Aziji so najbolj upadla. Precej podobni trendi so bili prisotni pri velikih svetovnih porabnikih bakra in jekla. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 4. do 10. decembra 2021]

 V zadnjih desetih letih se je izvoz blaga in storitev realno okrepil za 4 % letno, kar je 3-krat hitreje od bruto domačega proizvoda. Po hitrosti naraščanja izvoza smo bili na 9. mestu med 27 državami EU. V lanskem letu je izvažalo 26 tisoč podjetij. 750 podjetij, ki so izvozila več kot 5 mio EUR, je ustvarilo 86 % vrednosti celotnega izvoza. Še 1.400 podjetij je predstavljajo 10 % celotnega izvoza in je izvozilo letno med 1 in 5 mio EUR. Koncentracija izvoza je tako zelo visoka predvsem med največjimi podjetji. Gospodarske družbe v tujini ustvarijo 43 % prodaje. Vsako četrto delovno mesto v Sloveniji je odvisno od izvoza. Glede na to, da glavnino izvoza ustvari manjše število podjetij, je močno, povezano podporno okolje še kako pomembno. Gospodarska zbornica Slovenije v tem okviru nudi predvsem prebojne oblike storitveno in pospeševalno usmerjenega usposabljanja. Izvozno uspešnot pogosto merimo z gibanjem presežka na tekočem računu blaga in storitev. Saldo menjave s tujino, ki meri presežek izvoza nad uvozom, se je povečal s 430 mio EUR v 2011 na 4,4 mrd EUR v ...

Gospodarske organizacije - GZS, Združenje Manager, SBC in AmCham Slovenia - povezane v Gospodarskem krogu, podpirajo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je delo v Sloveniji posebej visoko obremenjeno, kar vpliva na konkurenčnost in gospodarstvu otežuje doseganje višje dodane vrednosti, predvsem na račun visoke obremenitve najbolj produktivnih. Razbremenitev plač z višjo dohodninsko olajšavo bi pomenila višje neto plače za vse (v vseh dohodninskih razredih), kar bi pozitivno vplivalo na potrošnjo, pomenilo bi višjo gospodarsko rast in spodbudilo delovno aktivnost prebivalstva. Hkrati bi predlagane rešitve pripomogle k zadrževanju zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Pozitivno ocenjujejo tudi spremembe na področjih nagrad za poslovno uspešnost, obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem.V Gospodarskem krogu menijo, da so predlagane spremembe korak v smeri ugodnejšega poslovnega okolja in večje blaginje prebivalk in prebivalcev, zato so poslance DZ pozvali, da jih na glasovanju o zakonu podprejo.

Na zadnji letošnji seji Skupščine GZS 10. decembra 2021 je prof. dr. Alojz Ihan spregovoril o vplivu in posledicah epidemije covida-19 na družbo in posameznika ter pomenu cepljenja. Člani Skupščine so izvolili tudi novega predsednika Skupščine GZS ter sprejeli plan dela GZS za leto 2022. »Gospodarstveniki z velikim zanimanjem spremljamo strokovna stališča, prebiramo kolumne in druge publicistične zapise prof. dr. Alojza Ihana,« je uvodoma dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS, ki je ob tem izrazil veselje, da lahko člani skupščine prisluhnejo njegovemu pogledu na posledice koronavirusa na človeka in družbo. Prof. dr. Alojz Ihan je izpostavil pomen cepljenja za skrajšanje časa, ko »se vzpostavi ravnovesje med novim virusom in zanj občutljivo (človeško) vrsto.« Brez cepiva bi to obdobje lahko trajalo tudi pet do deset let. Malo verjetno je, da bi gospodarstvo to zdržalo. Realistična ocena je, da je do novembra 2021 zaradi covida-19 umrlo 15 mio ljudi. »To so številke, ki so nesprejemljive za našo kulturo in zahodno civilizacijo,« je bil jasen. Na podatkih je pojasnil odziv na bolezen pri cepljenih in necepljenih. Razlika v hospitalizaciji in smrtnosti je ne glede na ...

Azijski podatki o sektorskih gibanjih v novembru so bili nekoliko drugačni od evropskih. Proizvajalci tehnološke opreme in banke so bile podobno v ospredju, izpostavljen je bil tudi sektor nepremičnin. V dejavnosti farmacije je bil po osmih mesecih rasti prisoten velik padec razpoloženja (tekoče proizvodnje in novih naročil), medtem ko so zmerno rast proizvodnje beležili v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov (prvič po petih mesecih zmanjševanja). Že 16. zaporedni mesec se krepi aktivnost in nova naročila v dejavnosti strojev in naprav, kar kaže, da veliko in splošno pomanjkanje zaposlenih podjetja po vsem svetu nadomeščajo s pospešeno avtomatizacijo proizvodnje, logistike in tudi delov procesov v storitvenih dejavnostih. Kemična industrija in industrija kovin in rudnin sta beležili zmeren padec proizvodnje. Največja rast zaposlenosti je bila prisotna v dejavnosti zdravstvene oskrbe.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 4. do 10. decembra 2021]

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji. Sektorski podatki o novembrskem razpoloženju v EU-27 so pokazali, da je bilo med šestimi najhitreje rastočimi sektorji 5 storitvenih (mediji, industrijske storitve, programska oprema, bančništvo, transport) in 1 industrijski (proizvodnja tehnološke opreme). Relativno dobro razpoloženje je bilo še v proizvodnji dobrin za potrošnike, industriji pijač in prehrambni industriji ter farmaciji. V avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov se je proizvodnja v novembru skrčila, kljub temu pa se je zaposlenost povečevala, kar je po naši oceni odraz visokih zalog ...

Podatki slovenske Agencije za energijo so pokazali, da so bile cene zemeljskega plina v tretjem četrtletju 2021 glede na prejšnje četrtletje (2. četrtletje 2021) za gospodinjske odjemalce dražje za 4 %, za poslovne pa za 16 %. Medletno so bile cene za poslovne odjemalce višje za 29 % (brez DDV), od tega pri dveh največjih porabniških skupinah za 21 in 41 %, pri najmanjši pa so bile višje za 12 %.Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so bile v tretjem četrtletju 2021 povprečno za 5 % višje kot v drugem četrtletju 2021 (znašale so povprečno 0,173 EUR/kWh), cena električne energije za poslovne odjemalce brez davka na dodano vrednost pa za 8 % (znašala je 0,096 EUR/kWh). Pri tem je potrebno poudariti, da so cene pri večjih poslovnih odjemalcih narasle bolj, ker ima energent (električna energija) v končni ceni dobave energenta večji delež kot pri drugih skupinah, kar je splošno pravilo na energetskih trgih. Cene električne energije (brez DDV) so bile v 3. četrtletju 2021 medletno (glede na isto četrtletje 2020) višje za 7,3 %, od tega pri največjih dveh ...

Ljubljana, 8. december 2021 - O vlogi kovinskih materialov, razvoju novih naprednih lahkih materialov, pomenu raziskav, reciklaže in trajnosti kot potencialnih priložnostih za rast in razvoj so danes na strokovni konferenci z naslovom Vloga materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo razpravljali predstavniki Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Dogodek je potekal v okviru »Meseca Industrije 4.0 in robotike« v Digitalnem središču Slovenije.  Tehnologije prihodnosti, usmerjene v  digitalno, brezogljično in krožno gospodarstvo in družbo, krojijo trende na področju materialov v Evropi, je povedala Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V uvodnem predavanju je predstavila pomen in vlogo, ki jo imajo kritični in konfliktni materiali, kot jih opredeljuje EU, in opozorila na velik pomen krožnega v sodobni družbi.  Dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je spregovoril o pomembni vlogi materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo. Poudaril je, da so materiali osrednjega pomena za skoraj vse strategije varovanja okolja. Posebna pozornost je danes namenjena naprednim materialom, ki jih odlikujejo nove ali izboljšane lastnosti v primerjavi z običajnimi izdelki in procesi. ...

GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) rešitve v predlogih obeh zakonov podpira in jih ocenjuje kot potrebne, če želimo gospodarstvo v ravnovesju do okolja ohraniti na konkurenčni razvojni stopnji.V predlogu Gradbenega zakona podpira ključne rešitve, s katerimi se bo med drugim zagotovilo bolj tekoč in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja oziroma omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja v 30-ih dneh, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Novi zakon med drugim vzpostavlja pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki in s tem sledi načrtovani uvedbi elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev).Postopki, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, bodo po uveljavitvi novega zakona tekli hitreje in bolj učinkovito, a nikakor ne na račun zaščite javnega interesa in pravne varnosti vseh udeležencev gradnje.Ključne spremembe Zakona o urejanju prostora po mnenju ZGIGM prinašajo nujne spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, vse pa z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.[Vir: sporočilo ...

Nujen je čim hitrejši sprejem novele zakona o spodbujanju investicij, saj sicer ne bomo upravičeni do črpanja 88,5 mio evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, namenjenih investicijam v zeleni prehod, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem so izrazili razočaranje, da Odbor državnega zbora za gospodarstvo včeraj o predlogu zakona ni glasoval. Sprejem predloga novele zakona o spodbujanju investicij GZS vidi kot ključ za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki poudarja okoljski in trajnostni vidik investicij. Do leta 2026 je v sklopu tega zakona predvidenih skupaj 88,5 mio evrov za investicije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod. Ob tem so izpostavili še, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah, ki prejmejo sredstva iz NOO, dve leti po zaključku investicije višja kot pred začetkom investicije. Kot pozitivno je označil, da novela odpravlja obveznost ustvarjanja delovnih mest in ostaja zgolj zaveza po ohranjanju števila le-teh. Na Gospodarski zbornici Slovenije podpirajo sprejem novele zakona po nujnem postopku, saj bi to omogočilo tudi doseganje z EU dogovorjenega mejnika in cilja iz NOO, še dodajajo na GZS. Ob ...

Visoki dvigi cen energentov, predvsem električne energije in zemeljskega plina, gospodarstvo postavljajo pred nepredstavljive izzive. To še zlasti velja za energetsko intenzivna podjetja, vendar pa se v zadnjih tednih s tem soočajo tudi drugi gospodarski subjekti, ki so ob pogledu na prodajne cene teh dveh energentov v prihodnjih mesecih zaznali obsežnost te problematike. Dejstvo namreč je, da bo val povišanja cen energentov zajel vse, od potrošnikov do vseh gospodarskih subjektov, zasebnih in javnih. GZS je poleg predlogov ukrepov, ki bi omilili takšne dvige in posledice za gospodarstvo, zlasti njen energetsko intenzivni del, že v začetku oktobra dala tudi pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, saj je to možnost opredelila Evropska komisija v tako imenovanih Toolboxih. Po skoraj dveh mesecih opozarjanja na problematiko je gospodarstvo od Ministrstva za infrastrukturo zdaj vendarle dobilo pozitiven signal, da razmišlja o pomoči gospodarstvu. GZS je zato nadgradila zamisel sheme za pomoč podjetjem zaradi visoke rasti cen energentov. Na novinarski konferenci, ki je potekala 6. decembra, so predstavniki GZS in najbolj prizadetih dejavnosti spregovorili o težavah, ki jim jih povzroča dvig cen energentov. Konkretneje ...