Do 25. 6. 2021 je v javni obravnavi predlog Uredbe o spremembah uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Predlog predvideva povišanje višine prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv je preračunano na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Prvo povišanje, ki bo veljalo predvidoma od 1. 10. 2021 do konec 2023, predvideva 50 % povišanje prispevka na prodajno enoto za posamezno vrsto energije. Drugo poviševanje višine prispevka v višini 50 % je predvideno za obdobje 2024-2025 in tretje 50 % povečanje od 2026 naprej. Če ponazorimo, se bo višina prispevka za električno energijo s sedanje vrednosti 0,08 €c/kWh povišala na vrednost 0,27 €c/kWh v letu 2026. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravlja skupni odziv na objavljeni predlog v času javne razprave in  člane vabi k posredovanju pripomb na elektronski naslov romana.bencina@gzs.si do vključno 23. 6. 2021. Tabelarični prikaz: ...

S 15. junijem se je epidemija COVID-19 v Sloveniji iztekla. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje mag. Franca Vindišarja je trenutna epidemiološka situacija v državi ugodna, vendar bo svetovalna skupina kljub razglašenemu koncu epidemije še naprej tedensko ocenjevala potrebnost posameznih ukrepov, večjih sproščanj se za sedaj ne nadejajo. Več na portalu gov.si >>>

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti - SRIP MATPRO so v prvem sklopu Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal virtualno 4. junija 2021, predstavili predstavniki gospodarstva in institucij znanja: NOVE VREDNOSTNE VERIGE ZA PODNEBNO NEVTRALNO KROŽNO GOSPODARSTVO SE ZAČENJAJO S PRAVIMI SUROVINAMI – MATERIALI, MOŽNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN PREBOJA dr. Matjaž Godec, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije: RAZVOJ MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ ZA ZELENI PREHOD dr. Jožef Medved, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, dr. Bojan Podgornik, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, dr. Peter Cvahte, IMPOL 2000 d.d., dr. Stanislav Kores, TALUM d.d. Kidričevo POLIMERNI MATERIALI PRIHODNOSTI KOT POMEMBEN ELEMENT NA POTI DO TRAJNOSTI dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut in  Jure Pocrnjič, AFormX d.o.o.. Poseben poudarek je bil tokrat namenjen dvema pilotnima centroma, SiPCAST – Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije in SiPCOMAT – Slovenski pilotni center za kompozitnr materiale.    

Svet za razvoj SAZU izvaja serijo posvetov na temo Komunikacijske tehnologije za življenje na daljavo: med oddaljenostjo in odtujenostjo. Četrti posvet z naslovom Digitalni razvoj Slovenije: perspektive, problemi in rešitve bo potekal v torek, 15. junija 2021 med 11. in 14.30 uro v digitalnem okolju MiTeam. Ob tem še posebej vabijo člane SRIP-ov, da pripravijo svoje predstavitve in jih preko povezave v vabilu pošljejo za objavo v virtualno okolje MiTeam. Podjetjem na ta način posvet ponuja odlično priložnost, da opozorijo nase tako »Europe’s largest digital innovation community« kot tudi na svoje inovativne rešitve, ki predstavljajo potencial za financiranje iz NOO programa in drugih EU sredstev. Na posvetu bo gost tudi eden glavnih svetovalcev EU na digitalnem področju Willem Jonker, ki bo po svojem nastopu cca 20 minut na voljo za odgovore na vprašanja udeležencev. V zaključku nudijo zainteresiranim podjetjem možnost dvominutnega nastopa v živo. Podrobnejše informacije najdete v pripetem pdf dokumentu >>>  

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) posredovala pripombe na objavljeni predlog interventnega zakona, namenjenega predvsem pomoči najbolj prizadetim dejavnostim. Pri tem je izpostavila, da so bile tudi druge dejavnosti omejene v svojem delovanju, bodisi neposredno z začasnimi prepovedmi bodisi zaradi same narave dela. Zato se GZS zavzema za horizontalne ukrepe, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom pod enakimi pogoji, s čemer se zagotavlja enakopraven položaj vseh gospodarskih subjektov na trgu. Kot ključne ukrepe vidi zbornica razširitev uporabe Pravilnika o merilih sorazmernosti, površinsko odkopavanje v zvezi z reševanjem podaljševanja koncesij za izkope mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače v 2021 do konca leta 2021. Poleg teh pa je GZS navedla predloge za spremembe/dopolnitve obstoječih členov predloga zakona in še enkrat izpostavila tiste predloge za dodatne ukrepe, ki bi po mnenju GZS še bili nujni. Svoje pripombe je GZS pred že predstavila tudi na seji Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje.

Vljudno vabljeni na predstavitev v soorganizaciji SRIP-a MATPRO, Inštituta Jožef Stefan in SRIP ToP: Uresničitev inovacij s skupnostjo EIT Manufacturing. Institut Jožef Stefan (IJS) je v letu postal pravnomočni član inovacijske skupnosti Evropskega Instituta za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology -EIT), ki v Evropi povezuje vodilne akterje na področju proizvodnje (Manufacturing) - EITM (https://eitmanufacturing.eu/). Njegova glavna ambicija je, da z močno interdisciplinarno in zaupanja vredno skupnostjo doda edinstveno vrednost evropskim izdelkom, postopkom, storitvam in spodbudi ustvarjanje v okviru globalno konkurenčne in trajnostne proizvodnje. Cilj EITM ni le prilagoditi se 4. industrijski revoluciji, temveč jo voditi. V ta namen uvaja nove programe v celoten trikotnik znanja - za področje izobraževanja, inovacij in ustvarjanja podjetij. Doc. dr. Igor Kovač, vsebinski koordinator EITM na IJS, bo v ta namen podal informacijo, kaj je EITM, kako se lahko podjetja, izobraževalne ustanove in ostali vključijo v program in kakšne so prve izkušnje. Prijava >>> Na e-naslov boste prejeli potrditev vaše prijave, kjer boste imeli priloženo tudi povezavo na predstavitev.

Indeks nabavnih managerjev v proizvodnji v območju evra je maja dosegel najvišji nivo, 63,1 (24-letni vrh), kar je bilo nad prvo oceno (62,8). Na Nizozemskem, v Avstriji, Italiji in na Irskem so beležili rekordne ravni, v Franciji, Španiji in Grčiji so bili od rekordov oddaljeni le malo. Dolgi dobavni roki dvigujejo raven cen pri surovinah in polproizvodih, saj proizvajalci tekmujejo za omejen nabor vhodnih materialov. Ker se povpraševanje kot plima širi, je doseglo skoraj vse članice, precej podobno je v svetovni proizvodnji. Pogled na lestvico pričakovanj med državami (J.P. Morgan Global Manufacturing) kaže, da je optimizem največji prav v državah območja evra, drugih državah članicah EU-27 in ZDA, sledijo Tajvan, Avstralija, Kanada (zadnji veliki proizvajalki surovin), Brazilija in Južna Koreja.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

V maju 2021 se je medletna rast cen (HICP indeks, princip teritorialnih nakupov) povišala na 2 % v območju evra, kar je bilo pretežno posledica rasti cen energentov (+13,1%). Cene košarice potrošnikov brez energentov so medletno porasle le za 0,9 %, kar ne odstopa veliko od trendov v preteklih mesecih. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se uteži v košarici HICP v začetku leta prilagodile povprečni porabi potrošnikov v letu 2020, ki je bila netipična. To pomeni, da je dejanska inflacija, ki jo doživlja povprečni potrošnik, nekoliko višja kot sicer kaže sprememba.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 29. maja do 4. junija 2021 ]

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti. Tehtan padec v EU-27 je znašal (brez sedmih manjših EU držav) 1,7 % (prilagojeno za sezono in koledar, kar zagotavlja ustrezno primerjavo), pri čemer so največje padce beležile Portugalska (-5,4 %), Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3,0 %), med primerljivimi srednjeevropskimi državami pa je bila situacija precej različna. Le Slovaška je beležila rahlo rast (+0,5 %). Srednji padec (se razlikuje od tehtanega, ker izenači pomen velikih in majhnih članic EU) je znašal 1,3 %, kar je nekoliko manj od tehtanega, in je posledica tega, da so večja gospodarstva bolj razvita, z večjim deležem storitev, še posebej turizma (ta je še vedno bolj prizadet kot ostale dejavnosti). Presenetljiva je primerjava različnih elementov izdatkovne strukture BDP. ...

Svetovni denarni sklad (IMF) je pričakovano izdal nekoliko bolj previdno napoved o gospodarskih gibanjih za leti 2021 in 2022 za Slovenijo. BDP naj bi se letos po njihovi oceni okrepil »le« za 3,9 %, v naslednjem letu pa za 4,5 %. Sloveniji predlagajo ohranjanje fiskalne podpore na kratek rok, predvsem zaradi negotovosti, povezane s pandemijo. Ko se bo gospodarsko okrevanje okrepilo, bi morali podporne ukrepe umakniti. Javno-finančni primanjkljaj naj bi zmanjševal v srednjem roku zmerno hitro, fiskalno pravilo pa bi moralo še vedno biti upoštevano. Ambicioznim napovedim o javnih vlaganjih bi moralo slediti okrepljeno upravljanje javnih financ z namenom znižanja tveganj pri njihovi izvedbi.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Cene uvoženih proizvodov so bile v aprilu 2021 v povprečju za 1,8 % višje kot v prejšnjem mesecu in za 7,0 % višje kot pred enim letom. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 179 %) ter proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 77 %), izraziteje pocenili pa proizvodi v skupini premog in lignit (za 14,6 %). V prvih štirih mesecih so tako bile povprečne cene uvoženih energentov višje za 14 %, surovin za 5 %. Na drugi strani so bile cene proizvodov za investicije višje za 1,1 %, proizvodov za široko porabo pa nižje za 1,1 %. Iz tega sledi, da se višje cene surovin še ne odražajo tudi v višjih cenah uvoženih polproizvodov in končnih proizvodov, vendar bi se morala tudi dinamika teh cen vsaj začasno okrepiti [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Splošni indeks gospodarskih pričakovanj nemškega instituta IFO se je pričakovano izboljšal v maju (s 96,6 v aprilu na 99,2 v maju), kar je najvišja vrednost po maju 2019. Optimizem v predelovalnih dejavnostih se je nekoliko znižal, v storitvah, ki se sproščajo, pa se je povišal na najvišjo vrednost po februarju 2020. Trgovina na debelo beleži nova naročila (tudi zaradi rasti industrije), trgovina na drobno pa pričakuje nove sprostitve. V gradbeništvu se je optimizem okrepil, vendar je pomanjkanje gradbenih materialov večje kot je bilo pred mesecem dni.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Majska anketa nemškega instituta IFO je pokazala, da so se izvozna pričakovanja nemških družb zgolj nekoliko ohladila (23 točk, 23,9 v aprilu), vendar ostajajo zgodovinsko visoka. Predvsem so se izvozna naročila umirila v avtomobilski industriji, industriji prehrane in tekstilni industriji. Elektroindustrija in strojegradnja se na drugi strani soočata s pospeškom novih naročil, podobno velja za kemično industrijo. Po več mesecih stagnacije je konjunktura naročil zajela tudi nemško pohištveno industrijo.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 22. do 29. maja 2021 ]

Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR). Nominalni padec postavke »stroški blaga, materiala in storitev« je bil pri 6 mrd EUR, kar je prispevalo k dvigu bruto marže (prodaja-stroški/prodaja) s 23,2 % na 23 %. Dodana vrednost je upadla »le« za 1,1 % oz. za 272 mio EUR, vendar je potrebno imeti v mislih, da je k nizkemu padcu pomembno prispevalo tudi večje izplačilo subvencij, predvsem tistih za ohranjanje zaposlenosti. Na eni strani je to prispevalo ...

Vabljeni na virtualne 1 na 1 sestanke med slovenskimi podjetji in raziskovalci IJS na temo Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost v petek, 4. junija 2021, ob 11:30 preko spletnega sistema Zoom Več informacij o strukturi vsebine razpisov >>> Cilj sestankov je identifikacija tem in partnerstev za skupne prijave na razpise. Prijave zbiramo preko registracijskega obrazca do srede, 2. junija 2021, do 14:00. Kmalu zatem boste prejeli povezave in navodila za udeležbo. Mreženje organizira Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju s Centrom Pametna mesta in skupnosti. Pred tem je med 10:00 in 11:30 organiziran info dan, predstavitve Obzorje Evropa: Podnebje, energija in mobilnost. Program: 10:00 – 10:30  Predstavitev destinacij 1, 2, 3, 4, in 9 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 10:30 – 11:00  Predstavitev destinacij 5, 6, 7 in 8 področja Obzorje Evropa, steber II, grozd V: Podnebje, energija in mobilnost; mag. Erik Potočar, MIZŠ 11:00 – 11:15 Pogled na partnerstva in misije, dr. Milena Černilogar - Radež, MIZŠ 11:15 – 11:30 Vprašanja in diskusija Predstavitev bo potekala preko povezave Zoom. Predstavitev MIZŠ organizira direktorjeva ...

1. junija je bila za člane SRIP-a MATPRO organizirana predstavitev možnosti sodelovanja na EXPO 2020 v Dubaju. Na dogodku sta Marko Limbek (SPIRIT Slovenija) in Nataša Turk (GZS-Center za mednarodno sodelovnje) predstavila celovito ponudbo za sodelovanje podjetij, ki obsega nastop v slovenskem paviljonu preko podjetniškega in poslovnega paketa in /ali udeležbo v slovenskih vladno-gospodarskih delegacijah. Na razstavi bo ena izmed enajstih krovnih tematik predvidoma tudi razvoj in materiali prihodnosti, kar lahko pomeni odlično priložnost za predstavitev dosežkov članov SRIP-a MATPRO. Več informacij na portalu https://expo2020slovenia.si/

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje ranljivosti na podnebne spremembe. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) Obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, energetska varnost in (2) Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 oziroma Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnih mehanizmov: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in državami donatoricami – Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti, uveljavljanju načel krožnega gospodarstva in izboljšanju upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 15.564.705,88 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ...

Cilj razpisa je podpreti ukrepe za izboljšanje spretnosti, sposobnosti in znanja ljudi. Projekti morajo prispevati k rezultatom in neposrednim učinkom dveh programskih področij: (1) izobraževanje in usposabljanje, štipendije, vajeništvo in podjetništvo za mlade ter (2) usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predmet javnega razpisa je izbor projektov, katerim se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe ter sledijo glavnima ciljema finančnega mehanizma: (1) prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter (2) krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in Norveško. K prijavi so vabljeni prijavitelji s projekti, ki prispevajo k spodbujanju institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, izboljšanju podpornega okolja za naslovljene prikrajšane skupine ter izboljšanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Skupna višina razpoložljivih sredstev v okviru tega javnega razpisa je 11.299.156,00 EUR. Delež sofinanciranja projektov znaša do 100 % vseh upravičenih izdatkov. Obdobje trajanja projektov je najmanj 12 mesecev in ne več kot 24 mesecev, vsekakor pa se morajo zaključiti najpozneje do 30. aprila 2024. Rok za prijavo: 30. september 2021 do 12. ure. Informativna delavnica >>> Več informacij >>>    

Vabimo na predstavitev osnutka uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Osnutek uredbe, ki je v javni razpravi, bo predstavila mag Jana Miklavčič, s Sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor. Dogdek organizira GZS - Služba za varstvo okolja. Predstavitev bo potekala preko spleta, v ponedeljek 7. junija, s pričetkom ob 10:00 S predlogom uredbe se ureja posamezne cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko ter cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov, skupen cilj pa je zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz teh proizvodov ter smotrna zasnova in raba teh proizvodov. Predlog uredbe tako z namenom zmanjšanja onesnaževanja okolja, zlasti vodnega (morskega) okolja, določa ukrepe za 10 najpogosteje najdenih plastični proizvodov za enkratno uporabo na obalah oceanov v EU in za ribolovno opremo, ki vsebuje plastiko Vljudno vabljeni! Spletni obrazec za prijavo na dogodek >

Vlada Republike Slovenije je na 77. redni seji med drugim sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Po vseh protikoronskih zakonih je Zavod RS za zaposlovanje do vključno 20. maja 2021 za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 mio EUR, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih (ena oseba oziroma en delodajalec je štet enkrat). Več informacij o seji vlade >>>

vabljeni na virtualne 1:1 sestanke med slovenskimi podjetji in raziskovalci IJS na temo: Obzorje Evropa: Zdravje v četrtek, 27. maja 2021, ob 11:00 preko spletnega sistema Zoom Več informacij o strukturi vsebine razpisov Cilj sestankov je identifikacija tem in partnerstev za skupne prijave na razpise. Prijave se lahko preko registracijskega obrazca do srede, 26. maja 2021, do 14:00. Kmalu zatem boste prejeli povezave in navodila za udeležbo. Mreženje organizira Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju s Centrom Pametna mesta in skupnosti.   Pred tem (med 10:00 in 11:00) se lahko člani SRIP-a MATPRO udeležijo tudi predstavitve s strani MIZŠ na omenjeno temo. Program: 10:00 – 10:25  Predstavitev področja Obzorje Evropa, steber II, grozd I: Zdravje; dr. Eva Batista, MIZŠ (vprašanja do 10:35) 10:35 – 10:50  Evropska partnerstva s področja: Zdravje; dr. Eva Batista, MIZŠ (vprašanja do 11:00) Predstavitev bo potekala preko sistema Zoom. Predstavitev MIZŠ organizira direktorjeva pisarna IJS.  Dogodek bo potekal v slovenščini. Termini in teme naslednjih 1 na 1 sestankov in predstavitev Obzorje Evropa, na katere bodo še vabili, so: Podnebje, energija in mobilnost (4. 6.), Širitev ...

Madžarska je 18. 5. maja objavila prvo oceno o BDP v 1. četrtletju, ki je vil višji od pričakovanj. Glede na predhodno četrtletje se je okrepil za 1,9 %, medletno je bil šibkejši za 2,3 %. Že v drugem četrtletju naj bi država dosegla predkrizno raven BDP. Industrija, finančne storitve in IKT sektor so bili ključni pri gospodarski rasti v 1. četrtletju. Celoletna gospodarska rast bo po oceni ING banke dosegla 6 %, centralna banka pa bo zaradi uvoženih inflacijskih pritiskov kmalu pričela z dvigovanjem centralne obrestne mere, kar bo prvič po letu 2011. Tudi Romunija je presenetila, saj je četrtletna rast pri 2,8 % pomenila le 0,2 % šibkejšo gospodarstvo kot v 1. četrtletju 2020. Poljska je objavila ambiciozen reformni plan za obdobje 2021-2030, kjer naj bi povečali izdatke za zdravstvo s 5,3 % na 6 % do 2023 in potem na 7 % do 2027. Dodatno naj bi zvišali splošno davčno olajšavo, razbremenili plače srednjega razreda ter uvedli plačevanje socialnih prispevkov na pogodbe civilnega prava. Infrastrukturne investicije so ambiciozne. Zgradili naj bi hitro linijo vlaka, novo osrednje letališče, ...

Eurostat je naredil oceno števila zaposlenih, ki so delali od doma v letu 2020 v EU-27 (15-64 let). Ta delež naj bi znašal 12,3 %, pred tem pa je bilo običajno povprečje pri 5 %. Pri tem je bil delež žensk, ki so delale od doma (13,2 %) nekoliko višji kot pri moških (11,5 %). Pri tem je zanimivo, da so mlajši zaposleni (15-24 let) v manjši meri delali od doma (6,3 %), najpogosteje pa tisti v starostni skupini 25-49 let (13 %). Med državami so bile razlike izjemo visoke. Na Finskem je v povprečju delala od doma četrtina zaposlenih, nad 20 % še v Luksemburgu in na Irskem. V Sloveniji je delež znašal 7,4 %, kar je bilo podobno kot na Švedskem in na Češkem, vendar denimo manj kot na Poljskem (8,9 %). Več >>> [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 15. do 21. maja 2021 ]

Ajpes je konec maja objavil dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila. Zaposlenost, merjeno po delovnih urah, se je skrčila za 2 %, pri čemer so bili zaposleni na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času del tega kazalnika. Produktivnost dela se je povečala za 0,8 % na 47.160 EUR. Glede na dejstvo, da je nominalni BDP v 2020 upadel za 4,3 %, v gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih pa se ni skrčil (dodana vrednost v teh skupinah subjektov predstavlja 56 % BDP), to pomeni, da se je dodana vrednost najbolj skrčila v javnem sektorju in pri neto davkih. Kljub podobni ravni dodane vrednosti je bil neto dobiček pri gospodarskih družbah nižji za 38 % in je znašal 2,8 mrd EUR. Več >>>[Vir: Izpod peresa ...

Člane SRIP-a MATPRO, ki vas zanima sodelovanje na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju, vabimo, da se nam 1. junija 2021 ob 14. uri pridružite na virtualni predstavitvi možnosti sodelovanja na EXPO 2020 v Dubaju. Dogodek, na katerem vam želimo predstaviti celovito ponudbo možnosti sodelovanja podjetij, ki obsega nastop v slovenskem paviljonu preko podjetniškega in poslovnega paketa in /ali udeležbo v slovenskih vladno-gospodarskih delegacijah, posebej za člane SRIP-a MATPRO pripravljamo SPIRIT Slovenija, GZS in SRIP MATPRO. Prijavni obrazec >>> EXPO 2020 predstavlja odlično poslovno priložnost za podjetja, ki svoje poslovne cilje povezujejo s trgi Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike ali pa želijo svoje prebojne ideje deliti s svetovno javnostjo. Na razstavi bo ena izmed enajstih krovnih tematik predvidoma tudi razvoj in materiali prihodnosti, kar lahko pomeni odlično priložnost za predstavitev dosežkov članov SRIP-a MATPRO. Več informacij o EXPO 2020 si lahko ogledate na povezavi >>>>>

Vlada RS je izdala Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok je začel veljati 15. maja in velja do 23. maja 2021. Na posebni spletni strani GZS Poslovne informacije v času koronavirusa je objavljen tabelarni prikaz pogojev glede zbiranja in števila oseb. V Uradnem listu je objavljen tudi nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Objavljamo tabelarni prikaz možnosti ponujanja in prodajanja blaga in storitev prodajanja blaga potrošnikom s pogojem testa.

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi, s katero želi GZS preveriti odnos gospodarstva do nedavno predlaganih davčnih spremembe, ki so v zakonodajnem postopku in zadevajo spremembe pri obdavčitvi dohodnine, najemnin, DDPO, kapitalskih dobičkov in DDV.Anketa je dostopna na povezavi >>>

Evropska komisija je v sredo, 12. 5., objavila svežo spomladansko napoved, kjer območju evra napoveduje dve leti krepke gospodarske rasti (4,3 in 4,4 %), Sloveniji pa prav tako zavidljivo rast (4,9 in 5,1 %). Cene naj bi se v območju evra v 2021 sicer povečale za 1,7 %, v letu 2022 pa že umirile. Za Slovenijo naj bi bila ta gibanja še bolj umirjena v 2021 (0,8 %) in bolj intenzivna v 2022 (1,7 %). Javno-finančni primanjkljaji držav članic naj bi ostali visoki tudi v 2021. V območju evra naj bi se celo povečali s 7,2 % BDP (2020) na 8 % (2021), v Sloveniji pa naj bi bili še nekoliko višji (8,4 v 2020 in 8,5 % v 2021).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do14. maja]  

Izvoz blaga je bil v marcu 2021 za 18,0 % višji kot v marcu 2020 (+5,9 % v 1. četrtletju), znašal je 3,5 milijarde EUR, uvoz pa za 20,4 % (+3,5 % v 1. četrtletju). Predvsem se je marca močno povečal izvoz blaga v EU-27 (+24,4 %), medtem ko je rast izvoza v države nečlanice EU znašal 6,1 %. S trgovanjem z državami članicami EU je Slovenija sicer v marcu 2021 ustvarila 68,6 % vsega izvoza in 69,8 % vsega uvoza. Vrednosti izvoza in uvoza sta bili v marcu 2021 višji tudi od povprečnih mesečnih vrednosti obeh v prejšnjem letu; izvoz je bil višji za 27,4 %, uvoz pa za 26,4 %. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do14. maja]  

Marčevska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti je znašala +9,2 %. V prvem četrtletju je tako rast znašala 3,5 %, kar je skladno z našo letno oceno o 5-odstotni rasti. Po oceni Analitike GZS bi bila rast še nekoliko višja (za 1 do 2 odstotni točki), v kolikor bi se dobavljivost surovin in polproizvodov izboljšala oziroma podjetja ne bi imela težav pri iskanju novih zaposlenih. Vseeno menijo, da bo to rast le zamaknilo, saj se s podobnimi izzivi soočajo tudi v naših trgovinskih tekmicah v srednji Evropi. Opazno so se povečale tudi prodajne cene izdelkov, kar dokazuje marčevski medletni poskok v prihodku od prodaje (+13,6 %), saj se vrednost zalog ni znižala. V prvem četrtletju so tako prihodki v predelovalnih dejavnostih porasli za 4,2 %, kar pomeni povprečno 0,7-odstotno rast cen končnih proizvodov. V naslednjih mesecih se bo razkorak med medletno rastjo industrijske proizvodnje (verjetno blizu 10 % v 2. četrtletju) in prihodki (med 14 n 16 %) le še povečal, saj so se podjetja lani soočala s padajočimi cenami surovin, letos pa je to prav obratno.Struktura rasti industrijske ...

Vljudno vabljeni na delavnico Povezovanje in iskanje možnosti za sodelovanje na področju kovinskih materialov 26. 5. 2021 ob 10:00 Aškerčeva 12, Ljubljana, predavalnica P5 in preko povezave: http://shorturl.at/xJWX3 Program delavnice: 10:00 Dr. Jožef Medved: Pozdrav in predstavitev delavnice 10:10 Dr. Jaka Burja: Projekt Čmrlj - Reakcije mikrolegirnih elementov v jeklu 11:10 Dr. Peter Cvahte, dr. Ana Debevec: Projekt Martin - Razvoj zlitin in tehnologij 12:10 Diskusija in vzpostavljanje povezav med različnimi področji materialov Delavnica je brezplačna. Na delavnico so vabljeni člani SRIP-a MATPRO, sodelujoči na projektih MARTIN in ČMRLJ, študenti NTF in zainteresirana javnost. Vabilo je objavljeno tudi v pripetem pdf dokumentu >>>

Prva objava BDP v EU-27 je pokazala 1,7-odstotno medletno znižanje, pri čemer sta razočarali Španija (-4,3 %) in Nemčija (-3 %), medtem ko je Francija beležila rast (+1,5 %). Do sedaj je prvo oceno razkrilo 12 držav članic, z rastjo se lahko pohvali še Litva (+1 %), medtem ko je bil padec na Švedskem neznaten (-0,2 %). Za Slovenijo ocenjujemo, da se padcu verjetno ne bo mogla izogniti, vendar bo ta verjetno manjši kot v regiji, nekje med 1 in 1,5 %.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna. Od vrednosti v februarju 2021 je bila za 0,1 odstotne točke nižja, od vrednosti v marcu 2020 pa je nekoliko višja (takrat je bila 4,5-odstotna). Pričakujemo, da se bo v aprilu in maju znižala, kar nakazujejo podatki o neuradnem številu registrirano brezposelnih.[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Marčevska poraba električne energije v Sloveniji je bila medletno nižja za 1 %, medtem ko je bila proizvodnja višja kar za desetino, predvsem zaradi 50-odstotne rasti proizvodnje v termoelektrarnah (remont v marcu 2020).[Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja]

Gospodarska zbornica Slovenije je za svoje člane pripravila kratek vprašalnik o interesu koriščenja nepovratnih sredstev v novem finančnem obdobju ter podpornih storitvah GZS za te namene. Podjetja – člane GZS vabimo, da izpolnite vprašalnik, ki vam bo vzel le nekaj minut časa, Vaši odgovori bodo GZS služil v oporo pri oblikovanju dodatnih storitev za potrebe članov na področju dostopa do EU sredstev. Vprašalnik >>> Vprašalnik bo aktiven 14 dni.

Povzetek pogovora z novoizvoljenim predsednikom GZS Tiborjem Šimonko (Finance, 10. 5. 2021) »Pričakujem, da bo energetsko intenzivna industrija dobila v Sloveniji mesto, kot ga taki industriji daje evropski zeleni dogovor,« je za časnik Finance povedal novoizvoljeni predsednik GZS Tibor Šimonka, ki bo mandat nastopil 28. maja. Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SJJ, je izpostavil pomen energetsko intenzivne industrije, ki je podlaga za prehod v podnebno nevtralno krožno gospodarstvo in v skladu z evropskim zelenim dogovorom konkurenčno prednost za posamezno državo članico. Predvideno zmanjšanje ogljičnega odtisa je po mnenju Šimonke sicer dosegljivo, a bo za dosego zastavljenih ciljev nujna državna pomoč podjetjem. Kot eno izmed možnih oblik pomoči je omenil koriščenje sredstev iz podnebnega sklada, kar je sicer ustavljena praksa v EU, a pri nas še neuveljavljena. Povračila posrednih emisij zakonodajni okvir v EU omogoča že več kot osem let, Slovenija pa ga bo implementirala med zadnjimi, je poudaril Šimonka. Sodelovanje GZS in njenih strateških svetov pri oblikovanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa je po njegovem mnenju dobra osnova za partnersko sodelovanje države in gospodarstva pri pripravi celovitega energetskega koncepta Slovenije in ustreznih zakonodajnih ...

Nove partnerje, ki jih zanima sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), vabimo na uvodno delavnico o sodelovanju z ESA, ki bo potekala 3. 6. 2021. Delavnica bo namenjena predvsem novim podjetjem in institucijam, ki z ESA še ne sodelujejo, bi jih pa sodelovanje zanimalo. Dnevni red: 9:00 - 9:10 Pozdrav in uvodni nagovor 9:10 - 10:00 Predstavitev 1. del (splošna informacija o ESA, industrijska politika RPA (Requesting Party Activities)) 10:00 - 11:00 Predstavitev 2. del (kako poslovati z ESA, kje najti informacije, programi ESA) 11:00 - 11:30 odmor 11:30 - 13:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) Odmor 14:00 - 15:00 Bilateralna srečanja novih podjetij s predstavniki ESA (15 minut na podjetje) - nadaljevanje) Prijave novih podjetij / institucij za bilateralna srečanja s predstavniki delegacije ESA sprejemamo do srede, 26.  5.  2021, predhodne prijave za udeležbo na delavnici (da bomo udeležencem lahko pravočasno poslali prezentacijo) pa do petka, 28. 5. 2021, na elektronski naslov metka.urbas@gov.si. Povezava do delavnice, ki bo potekala virtualno: JOIN WEBEX MEETING https://esait.webex.com/esait/j.php?MTID=m5d12ce47b81eee4c45bae8d6c7b20d17   Meeting number (access code): 163 993 2453 Meeting password: SXnb8KXvJ52

Ljubljana, 5. maj 2021 - Člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na današnji e-seji za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Tiborja Šimonko, glavnega podpredsednika Skupine SIJ. V svoji predstavitvi je Tibor Šimonka dejal, da želi na temelju 170-letne tradicije zbornice in večstoletne tradicije jeklarstva, znanja, izkušenj ter vpetosti v slovenski in mednarodni gospodarski prostor graditi gospodarsko zbornico prihodnosti. Skupna prizadevanja bodo še naprej temeljila na programu Slovenija 5.0 ter razvojnem partnerstvu. Kot ključne usmeritve je med drugim navedel zeleni prehod, podporo digitalizaciji, inovativnosti, raziskavam in razvoju, pomoč članom pri črpanju finančnih sredstev, internacionalizacijo ter karierni razvoj zaposlenih. Med kratkoročnimi prioritetami je izpostavil naslednji paket interventne zakonodaje in pomoči gospodarstvu pri premagovanju gospodarskih posledic epidemije COVID-19, ukrepe za ponovni zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, investicijsko platformo (črpanje EU sredstev), vlaganja v RR ter debirokratizacijo. Za razvojno kapico ocenjuje, da ni vprašanje, če jo potrebujemo, temveč, kdaj bo uvedena. Po prepričanju Šimonke mora biti »zbornica najmočnejši partner državi, ki bo s svojimi stališči in predlogi lahko pravočasno, še pred sprejetjem zakonodajnih predpisov, vplivala na oblikovanje zakonodajnih okvirjev, znotraj katerih se bo gospodarstvo ...

Ljubljana, 4. maj 2021 - Na današnji, četrti seji Strateškega sveta za okolje (SSO) pri GZS so udeleženci razpravljali o potrebah gospodarstva za prehod v podnebno nevtralno, krožno prihodnost. Strinjali so se, da bi morale biti naložbe gospodarstva v ta namen izvedene v tem desetletju, kot to velja v drugih članicah EU. Investicije, ki bodo za prehod potrebne, bodo izjemno velike, zato bodo morale podprte tudi z javnimi sredstvi. Podnebno nevtralna industrija poleg novih tehnoloških procesov potrebuje tudi vir podnebno nevtralne energije. Slednja mora izvirati iz obnovljivih, nizkoogljičnih energetskih virov ali pa iz fosilnih virov z zajemom ogljika. Drugih možnosti ni. Še posebej ključna pri uvedbi večine novih tehnologij je zadostna oskrba z nizkoogljično elektriko. Pomembna bo vloga države pri gradnji infrastrukture za okrepitev električnega omrežja ter gradnji omrežij vodika in utekočinjenega ogljikovega dioksida. Ključna so tudi sredstva za razvoj in raziskave, saj vse nove zelene tehnologije, ki bodo za ta prehod potrebne, še niso niti razvite do te mere, da bi bile dostopne na trgu. Pomen zelenih tehnologij je potrdil tudi Andrej Čuš, državni sekretar v Sektorju za zelene tehnologije Ministrstva ...

 Gospodarska zbornica Slovenije je v skladu s Pravilnikom o volitvah organov GZS prejela dve kandidaturi za novega predsednika GZS. 27. maja 2021 poteče mandat dosedanjemu predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Boštjanu Gorjupu. Po Pravilniku o volitvah organov GZS sta bili v roku vloženi dve kandidaturi za novega predsednika GZS. Kandidata sta:   Tibor Šimonka, SIJ - Slovenska industrija jekla, d.d.  in  Simon Franko, BASF SLOVENIJA, trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o. Svoj pogled na vlogo predsednika GZS in njena programska izhodišča bosta kandidata predstavila na volilni skupščini GZS, ki bo v sredo, 5. maja 2021.  Na sami seji skupščine bo po volilnem pravilniku možna tudi razširitev liste kandidatov, če bo novega kandidata z njegovim soglasjem predlagalo vsaj deset članov skupščine GZS.   Novi predsednik GZS bo izvoljen za obdobje dveh let. 

B2B@EUSAIR FORUM 2021: je dogodek mednarodnega virtualnega mreženja , ki bo potekal 11. maja 2021 (10:00 - 19:00) v okviru 6. EUSAIR FORUMA, ki ga organizira EUSAIR FACILITY POINT v sodelovanju z Republiko Slovenijo, kot predsedujočo EUSAIR iniciativi ter Evropsko komisijo. Poslovni dogodek je namenjen mikro, malim in srednjim podjetjem iz Jadranske in Jonske regije, ki jim daje priložnost za iskanje novih poslovnih priložnosti ter sklepanje poslovno-tehnoloških sodelovanj s ciljem prispevati h gospodarski rasti, tehnološkemu razvoju ter širši družbeni blaginji v Jadransko-jonski regiji. Poslovni dogodek je hkrati namenjen tudi raziskovalno-razvojnim organizacijam kot so inštituti, univerze, razvojne agencije, tehnološki parki, inkubatorji in drugi, ki želijo snovati projektne predloge skladno z EUSAIR FLAGSHIPs 2021-2027 in iskati projektne partnerje za skupne prijave projektov na razpise EU programov teritorialnega sodelovanja, ki pokrivajo območje EUSAIR iniciative v novem programskem obdobju. Več >>>

Vse zainteresirane vabimo na predstavitev regije Lombardija (strategija S4 in pregled gospodarstva regije) ter predstavitev delovnih skupin grozda AFIL. Dogodek v organizaciji SRIP ToP v sodelovanju z grozdom AFIL bo 5. maja 2021 od 16:00 do 18:00. Predstavili bodo regijo Lombardija (strategija S4 in pregled gospodarstva regije) ter predstavitev delovnih skupin grozda AFIL. Grozd AFIL (Associazione Fabrica Inteligente Lombardia) združuje napredna podjetja in raziskovalno – razvojne organizacije, katerih fokus predstavljajo naslednje industrijske domene: orodja za industrijsko uporabo ( plastika, tlačno litje …), kemična industrija, materiali – predelava, recikliranje, prehrambna industrija, tekstilna industrija, električna in elektronska industrija. Regija Lombardija je po velikosti drugo največje industrijsko področje v Evropi z zelo razvejanimi industrijskimi dejavnostmi, ki potrebujejo tako dobavitelje sestavnih delov kot tudi dobavitelje novih tehnologij in inovativnih izdelkov, tako da je možnost sodelovanja in vstopa v dobavne, vrednostne in razvojne verige zelo velika. Sodelovanje na dogodku priporočajo predvsem zaradi seznanitve z industrijskimi področji regije in nabiranja idej za možnosti sodelovanja, ki ga bodo obojestransko nadalje spodbujali z dogodki za podjetja in raziskovalne organizacije v naslednjih mesecih. Predhodna registracija ni potrebna, dosegljiv pa je na povezavi ...

Na srečanju HR intervizijske skupine MATPRO nam je Nina Potočnik, direktorica Kadring-a, predstavila sistem nagrajevanja v Skupini Impol. Sistemi nagrajevanja so zelo pomembno orodje za spodbujanje motivacije in zadovoljstva zaposlenih ter predstavljajo jasno pot do doseganja ciljev.Intervizijska skupina MATPRO za razvojnike je obravnavala temo motivacije zaposlenih in različnih generacij. Motivacija je kompleksna tema, kjer je predvsem potrebno upoštevati individualne razlike zaposlenih, njihove vrednote in razumeti, kaj jim je pomembno pri delu in v življenju. Čeprav med generacijami obstajajo določene razlike, so sklenili, da zna dober vodja prilagajati načine motiviranja posameznikom, saj ni enotnega recepta za motivacijo, ki bi deloval za vse zaposlene. Pomembno je, da kot vodje zaposlene spoznamo, jih ustrezno motiviramo in jim pomagamo, da se lahko sami motivirajo. Odgovornost za motivacijo je namreč tako na strani vodje kot na strani zaposlenega.

Evropska vesoljska agencija ESA pripravlja razpis s poudarkom na krožnem gospodarstvu in vesoljskih tehnologijah.Gre za »Circular Economy Kick-Start« tekmovanje Evropske vesoljske agencije, ki ponuja do 60 tisoč EUR sredstev skupinam z najboljšimi idejami v zvezi s krožnim gospodarstvom in uporabo satelitske podatke ali vesoljske tehnologije. Iskale se bodo ideje na naslednjih področjih: krožna hrana in pijača, krožna moda in tekstil, krožno urbano življenje in krožni sistemi za odpadke.Dodatne infromacije >>>

Slovenija sledi podaljšanju koriščenja ukrepov za zavarovanje in (po)zavarovanje kratkoročnih tujih terjatev pred komercialnimi, nekomercialnimi in drugimi tveganji, povzročenimi zaradi epidemije covid-19, skladno z usmeritvami Evropske komisije.Nadaljuje se državna podpora preko SID banke, ki slovenskim izvoznim podjetjem omogoča dodatne kapacitete za odobravanje limitov za zavarovalno kritje (tudi za kupce EU in OECD držav), kar pomeni podporo slovenskemu izvozu v časih povečane negotovosti do konca leta 2021.Kljub višjim stroškom zavarovanja je ukrep za slovenske izvoznike pomemben. Ukrep bo konec leta 2021 verjetno zaključen. Trg komercialnih zavarovalnic bo deloma prevzel potrebe, glede zavarovalnih limitov povezanih ob izteku ukrepa, ne pa vseh.Podjetja morajo pred predvidenim iztekom ukrepa pripraviti scenarije alternativnih oblik (po)zavarovanja terjatev do kupcev v EU in OECD. Hkrati komercialne zavarovalnice že analizirajo računovodske izkaze tujih kupcev (EU in OECD) za poslovno leto 2020 in proučujejo možnost dviga komercialnih zavarovalnih limitov.

Gospodarstvo še vedno čuti posledice trajajoče epidemije covid-19. Zato na GZS izpostavljajo, da je nujno podaljšati in do določene mere spremeniti nekatere že obstoječe ukrepe, kot so čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo nekritih fiksnih stroškov, temeljni dohodek ter povračilo oz. kritje stroškov karantene ter odsotnosti zaradi višje sile. Nujno je tudi podaljšanje ukrepov, ki naslavljajo oteženo likvidnostno situacijo v prizadetem delu gospodarstva, kot so moratoriji na kredite in poroštvena shema za nova posojila. Pri določenih ukrepih GZS predlaga tudi izboljšave, kot je npr. črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot zgolj eno dejavnost. Pri poroštveni shemi predlagajo njeno poenostavitev pri posojilih manjše vrednosti, da bi s tem podprli likvidnost malih in srednje velikih podjetij.Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, GZS predlaga povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.Med ukrepe, ki jih morajo biti deležne vse dejavnosti, pa uvrščajo ...