Februarja 2021 neposredne naložbe ne izkazujejo pomembnejših transakcij, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so prispevale skupno 0,1 mrd EUR neto priliva kapitala. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v februarju 2021 pokaže relativno nizko povečanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji (59 mio EUR). V zadnjih dvanajstih mesecih so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji povečale za 0,5 mrd EUR. Večina letnega povečanja je bila v obliki reinvestiranih dobičkov in lastniškega kapitala (0,6 mrd EUR in 0,2 mrd EUR posamezno). Domače neposredne naložbe v tujini so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale za 0,4 mrd EUR, najbolj v bančnem sektorju. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Tudi februarska povprečna bruto plača pri pravnih osebah je medletno še močno naraščala, in sicer predvsem zaradi izplačanih dodatkov v javnem sektorju ter statistične posebnosti, ki nas spremlja vse od takrat, ko se je število zaposlenih na čakanju na delo povečalo (to je vplivalo na umetno višjo rast plač kot sicer). Kot primer lahko navedemo dejstvo, da je lani ob 0,6-odstotnem znižanju števila delovno aktivnih in 5,8-odstotni rasti povprečne bruto plače pri pravnih osebah masa bruto plač porasla »le« za 1 % (vir: Banka Slovenije). Zaradi vzporedne rasti zaposlenosti in povprečne plače so k rasti mase plač prispevale pretežno javne storitve, zasebni sektor pa je maso plač v gospodarstvu zniževal. V to maso se prištevajo tudi izplačila v breme države in je tako bolj relevanten podatek o dinamiki gibanja prejemkov gospodinjstev. Februarska povprečna bruto plača je bila medletno višja za 8,1 %, od tega je bila v javnem sektorju višja za 14,8 %, (znotraj tega je sektor država najboljši približek, kjer je rast bila 18-odstotna), v zasebnem za 3,9 %. Povprečna rast neto plače je bila nižja od 0,4 do ...

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. aprila 2021 na predsednika vlade in pristojni ministrstvi naslovila poziv po podaljšanju moratorijev kreditov za posojila do konca leta 2021 za tiste panoge, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo poslovati ter predlog poenostavitve poroštvene sheme. Številna, predvsem mikro in mala podjetja, delujejo v panogah, ki so večji del lanskega leta in praktično celotno letošnje leto zaprte. V času koronakrize so – kljub nekaterim dobrim vladnim ukrepom - izčrpala lastne likvidnostne rezerve in se znašla v nezavidljivem položaju, mnoga tudi na robu preživetja, opozarja GZS. Spomladansko uvedbo moratorijev na bančna posojila na podlagi smernic evropskega bančnega organa (v nadaljevanju EBA), Gospodarska zbornica Slovenije ocenjuje kot nujen, primeren in koristen ukrep, ki pa se je konec marca iztekel. Zato pričakuje "njegovo takojšnje podaljšanje do konca letošnjega leta ob potrditvi skladnosti s smernicami EBA," je še zapisano v dopisu vladi.

Ljubljana, 16. april 2021 - Gospodarska zbornica Slovenije je na gospodarskega ministra naslovila predlog za nujne spremembe oz. dopolnitev interventne zakonodaje. Tako je predlagala oprostitve vračila prejetih sredstev ter spremembe zakona o rudarstvu glede površinskega odkopavanja mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala.  GZS je tako predlagala: oprostitev vračila prejetih sredstev za podjetja v posebnih okoliščinah, ko so npr. večje investicije (zagon novih programov, linij, širitev prodajnih prostorov, pripojitev novih lokacij ali podjetij ...) bistveno izkrivile sliko poslovanja v letu 2020 v primerjavi z 2019 in kot posledica tega niso beležili večjega padca prihodkov. oprostitev vračila prejetih sredstev iz naslova začasnega čakanja na delo v prvem valu v primeru, da so podjetjem prihodki v obdobju 13. 3. 2020 – 31. 5. 2020 upadli za več kot 10 % glede na enako obdobje v letu 2019 (13. 3. 2019 – 31. 5. 2019). podaljšanje veljavnosti določil sedanjega ZRud-1 z 2-letnim prehodnim obdobjem ter rešitve ključnih vprašanj, povezanih s pravno-premoženjskimi postopki ter občinskimi prostorskimi načrti za površinsko odkopavanje mineralnih surovin za slovensko industrijo gradbenega materiala. GZS je pri tem izpostavila, da gre za trenutno akutna področja, ki ...

Zavod RS za zaposlovanje je 14. aprila objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je še znižalo, in sicer pod 81.000. Glede na zaprtje v tem obdobju (1.-11. april) je to manjše pozitivno presenečenje. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja konec marca in v začetku aprila v primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2019 večja za okoli 3 %, kar povezujemo tudi s povečano prodajo pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin in razporeditvijo velikonočnih praznikov. (vir: UMAR). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na 8. MSP konferenci z naslovom KAKO PO KORONA KRIZI?, ki jo je pripravila GZS-Podjetniško trgovska zbornica, na kratko predstavil ukrepe za okrevanje gospodarstva, ki zajemajo zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu, kakor tudi spodbude za zagon v smeri digitalnega in zelenega prehoda.  Tako sta bila že v okviru #PKP7 predlagana ukrepa za izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki ju bodo izvajali preko Slovenskega podjetniškega sklada: brezobrestni krediti za podjetja z moratorijem na odplačilo kreditov višini 87 mio € in garancije za bančne kredite, s subvencijo obrestne mere v vrednosti 100 mio € garancije. Ključne aktivnosti, vezane na zagon gospodarstva, pa so predvidene v okviru nepovratnih in povratnih sredstev, in sicer iz naslova React EU, s katerimi bodo sofinancirali digitalno transformacijo, mala in srednja podjetja, raziskovalce v podjetjih in mala in srednja podjetja s t. i. vavčerji, Načrta za okrevanje in odpornost, kjer bodo gospodarstvo podprli na področju raziskav, razvoja in inovacij, krožnega gospodarstva, energetske učinkovitosti, digitalne transformacije industrije, podpornega okolja z investicijami in izgradnjo inovativnih ekonomsko-poslovnih con ter turizma v obliki investicij, javne ...

 Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in veljajo do vključno 25. aprila 2021. Pri vstopu v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu in brez negativnega rezultata testa so med nujne razloge dodani poslovni razlogi. Več >>> Vel informacij, pravila in napotki, ki jih potniki potrebujejo ob prehajanju meja v času širjenja koronavirusa, predstavitev ukrepov, ki ob tem veljajo, ter pregled držav, ki so uvrščene na rdeči seznam, so zbrane ma portalu gov.si - Prehajanje meja >>>

[Povzeto po besedilu CER -  Zavoda za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost: Slovenija lahko v devetih letih doseže zastavljene podnebne cilje]  Evropska unija si je za to desetletje zadala ambiciozen cilj – zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska komisija bo »Pripravljeni na 55« (Fit for 55) predstavila junija in pričakovati je vrsto ukrepov na različnih področjih. Na spletnem strokovnem dogodku Šampioni zelene preobrazbe: Gospodarstvo v pripravah za 55% znižanje emisij do leta 2030, ki ga je 13. aprila 2021 organiziral CER - Zavod za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost, so o vprašanjih, kako se sektorji soočajo s to tranzicijo in v katerih fazah so, kaj podjetja potrebujejo na tej poti in kakšni so podnebni cilji Slovenije, razpravljali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju Martin Porter, Daniel Vallentin iz Stieftung 2°, Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership in evropska poslanca Franc Bogovič in dr. Klemen Grošelj. Minister za okolje ...

V zvezi s finančno participacijo podjetjem predlagamo, da si ogledajo promocijske pakete in se pozanimajo o možnostih pridobitve vavčerjev, ki jih je razpisal Slovenski podjetniški sklad in bodo pokrivali med drugim tudi udeležbo na Expo 2020. Povzeto po sporočilu za javnost GZS in Javne Agencije SPIRIT Slovenija : V soorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Javne agencije SPIRIT Slovenija je 14. aprila 2021 potekala predstavitev priložnosti za predstavitev slovenskih podjetij na Expu 2020 v Dubaju. V dogodek, ki vrata odpira 1. oktobra letos, so usmerjena številna pričakovanja, saj bo po več kot enoletnem premoru ponovno združil obiskovalce z vsega sveta. Po besedah generalniega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleša Cantaruttija je Expo format, ki ponuja mnoge promocijske in poslovne priložnosti. V Dubaju bo to prišlo še posebej do izraza, saj organizatorji pričakujejo 25 milijonov obiskov gostov iz domala vsega sveta. Možnosti mreženja slovenskih podjetij s potencialnimi partnerji bodo izjemne, zato pričakujejo, da bodo slovenska podjetja priložnost za sodelovanje sprejela v veliki meri in znala izkoristiti tudi vse finančne spodbude, ki sta jih zagotovila Javna agencija SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad. Direktor Javne agencije ...

GZS-Služba za varstvo okolja vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vabi na spletno predstavitev predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov Ministrstva za okolje in prostor (MOP).Predstavitev bo potekala v ponedeljek 19. aprila s pričetkom ob 11:00 uri. Na predstavitvi bodo s strani Ministrstva za okolje in prostor sodelovali mag. Andrej Vizjak, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na MOP, g. Iztok Slatinšek in vršilec dolžnosti generalnega direktorja ARSO Joško Knez.Ministrstvo za okolje in prostor med drugim veliko pozornost namenja izboljševanju in zagotavljanju večje strokovnosti in učinkovitost poslovanja. Istovrstni postopki dovoljevanja posegov v okolje in prostor se bodo združili na enem mestu. Združitev postopkov celovite presoje vplivov na okolje, predhodne presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje v integralnem dovoljenju se bodo prenesli na en organ, in sicer namesto sedanjih treh. S tem se bo pospešilo usklajevanje in odločanje pri dovoljevanju posegov v okolje in prostor.Tako se bodo iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) vsebine in upravni postopki, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje ...

Predstavnica ameriške pogajalske skupine za trgovino je ocenila, da bi lahko ZDA sprejele uvedbo 25 % carin na proizvode določenih evropskih držav, v kolikor bodo te uvedle davek na digitalne storitve, katerega plačnik bi bile pretežno ameriške multinacionalke. O uvedbi tega davka razmišljajo v Avstriji, Italiji, Španiji ter v Združenem kraljestvu. Carine bi lahko bile uvedene na proizvode teh držav, in sicer na izdelke iz bakra, stekle izdelke, vezja, oblačila, torbice ter kozmetiko. Pretekli mesec naj bi se sicer ZDA zavezale, da se bodo o digitalnem davku pogovarjale na nivoju OECD. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Nemški sestavljavci osebnih vozil in dobavitelji so svoj marčevski poslovni položaj (7,9) ocenili kot precej boljšega kot v februarju (0,4). Stopnja naročil se je povečala, izvozna pričakovanja prav tako, medtem ko so se pričakovanja o prihodnosti nekoliko poslabšala, vendar ostajajo znatno pozitivna. Kljub rasti poslovanja pa naj se zaposlovanje v avtomobilski industriji ne bi povečalo, predvsem zaradi strukturnih sprememb, s katerimi se sooča tudi nemška avtomobilska industrija. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Nemški IFO ocenjuje, da je bilo marca na skrajšanem delovnem času v Nemčiji 2,7 milijona zaposlenih (2,9 milijona v februarju) oz. 8 % vseh. Zmanjšal se je predvsem v industriji (s 494 na 436.000 ljudi oz. na 6,3 % vseh). Kljub znižanju teh potreb v sektorju gostinstva in turizma ta delež v tej dejavnosti ostaja visok (polovica vseh zaposlenih), visok je še v trgovini (16 % vseh v sektorju oz. 718.000). Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Podobno kot OECD je tudi IMF dvignil svoje relativno previdne obete (zadnji so bili iz januarja 2021) ter svetovnemu gospodarstvu napovedal 6-odstotno rast BDP. Ključni razlog za dvig pričakovanj leži v veliki fiskalni podpori gospodarstvom, načrtovanem hitrem cepljenju v ZDA in drugod v 2. polovici 2021 in prilagoditvi gospodarstva novim razmeram. Ob tem ne gre spregledati, da so bili za leto 2020 pri Svetovnem denarnem skladu preveč pesimistični in je BDP dejansko upadel za 1,1 odstotne točke manj kot so predvideli. To na prvi pogled zveni malo, znaša pa ta razlika 20-kratnik slovenskega BDP. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Aktualno ameriško razpoloženje v storitvah in industriji je rekordno visoko. Proizvodnji indikator je bil najvišji po letu 1984 in v marcu je v ZDA nastal 1 milijon več delovnih mest. Okoli tretjina teh je nastala v sektorju gostinstva oz. turizma. V storitvah pa razpoloženje še nikoli ni bilo višje, kar izvira iz večanja precepljenosti domače populacije in visoke rasti domačega letalskega prometa. Vsak dan se število cepljenih Američanov poveča za 3 milijone (Američanov je skupaj 330 milijonov). Jenet Yellen, aktualna sekretarka ameriške zakladnice (primerljivo z ministrom za finance) in bivša guvernerka FED (2014-2018), je podprla Bidnov predlog o uvedbi minimalnega davka na dohodke pravnih oseb in napovedala, da bodo v ta namen ZDA pristale na mednarodno sodelovanje. Običajno to pomeni, da odločitev ni sprejeta v manj kot dveh do treh letih. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,3 milijarde EUR, kar je skoraj polovica predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj v prvih treh mesecih znašal 432 mio EUR. Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi zapadlosti plačila obresti na državni dolg, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani. V prvih treh mesecih 2021 je skupni neposredni učinek COVID ukrepov znašal 869 mio EUR, od tega večina na odhodkovni strani (854 mio EUR). Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so predstavljali tretjino neposrednega učinka (300 mio EUR), ukrepi za tekoče delovanje javnih storitev podobno (290 mio EUR), ukrepi za zagotavljanje likvidnosti pa dobro četrtino (230 mio EUR). Znotraj zadnje skupine je izstopal pomen povračila fiksnih stroškov v višini 200 milijonov EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 do marca 2021 znaša 3,3 milijarde EUR (6,9 % BDP), skupni obseg z upoštevanjem potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil ...

Na področju kreditiranja so bila februarja gibanja podobna predhodnim mesecem. Skupna posojila nebančnemu sektorju so bila medletno nižja za 1 %. Šibko ostaja predvsem kreditiranje podjetij, kjer se je upad obsega posojil februarja dodatno poglobil (-2,8 %). Pri kreditiranju prebivalstva se je obseg stanovanjskih posojil februarja medletno nadalje povečal (3,8 %), medtem ko se je obseg potrošniških posojil še nekoliko zmanjšal (-8,3 %). Preliminarni podatki za marec sicer kažejo okrog 50-odstotno rast tako novoodobrenih stanovanjskih kot novoodobrenih potrošniških posojil glede na mesečno povprečje v letu pred tem. K temu je prispeval učinek osnove oz. zaprtje gospodarstva v spomladanskih mesecih 2020. Rast vlog gospodinjstev se je februarja medletno zvišala na 12,5 %, nadpovprečna pa ostaja tudi rast vlog podjetij, ki je znašala 19,6 %. K skupnemu letošnjemu povečanju vlog (610 mio EUR) so prispevale predvsem vloge gospodinjstev (622 mio EUR). (Vir: Banka Slovenije) Vir: Izpod peresaglavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Zavod RS za zaposlovanje je 6. 4. 2021 objavil uradne podatke o številu registrirano brezposelnih v mesecu marcu. Ob koncu meseca je njihovo število znašalo 82.600, kar je bilo 6 % več kot marca 2020. Kljub temu to predstavlja izdatno izboljšanje, saj je bilo še v januarju in februarju njihovo število medletno višje za 15 oz. za 14 %. Število brezposelnih sestavljajo vsi tisti, ki so že bili v tem statusu v preteklosti in so ga zadržali, ter tisti, ki so se na zavod prijavili, zmanjšano za tiste, ki so se odjavili. V marcu je bil medletno nižji predvsem priliv (-42 %), medtem ko je bila rast odliva (+34 %) visoka. 80 % odjavljenih je našlo zaposlitev, 20 % se jih je odjavilo iz drugih razlogov (najpogosteje upokojitve). Do 7. aprila je število registrirano brezposelnih dodatno še upadlo na 81.600 oseb. Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS naj bi bilo maja na čakanju na delo okoli 45.000 zaposlenih (5 % vseh), zato GZS poziva Vlado, da ta ukrep s sklepom podaljša. Vir: Izpod peresa ...

Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti). Pri nizkotehnološki dejavnosti je padec posledica prenosa dela proizvodnje večjega podjetja v usnjarski industriji (za kupce v avtomobilski industriji), delno tudi v proizvodnji oblačil. Visoke (nepričakovane) padce v poslovanju so v februarju beležili v dejavnosti proizvodnje papirja (-15 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-16 %), motornih vozil (-10 %) in drugih vozil in plovil (-11 %). V proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, gum in plastičnih mas je bila rast višja (7-9 %), upočasnila pa se je v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (3,6 %) ...

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 9. 4. 2021 med drugim sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. maja 2021. Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je objavljen v Uradnem listu republike Slovenije št. 55/2021.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 9. 4. 2021 sprejela Načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Odpravila je omejitev gibanja ponoči, ostaja pa še naprej prepoved zbiranja in prireditev ter prehajanja med regijami, ki je dovoljeno le izjemoma, spremembe pa so tudi pri izjemah za vstop v državo. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, zato se epidemija z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije podaljšuje za 30 dni. Več na portalu gov.si >>> Objava odlokov v Uradnem listu RS >>>

Uvodnik Vesne Nahtigal, koordinatorke SRIP-a MATPRO, direktorice GZS-ZKMN in izvršne direktorice GZS za industrijsko politiko v novem Glasu gospodarstva. V EU imajo posebno mesto energetsko intenzivne industrije, ki jih evropski zeleni dogovor in evropska industrijska strategija, osredotočena na verige vrednosti, prepoznavata kot pomembno konkurenčno prednost za proizvodnjo visokotehnoloških proizvodov v avtomobilski in kemični industriji. Posebno mesto imajo v EU energetsko intenzivne industrije. Kaj pa se z za EU tako pomembno industrijo dogaja v Sloveniji? Smer je prava, a prehod na podnebno nevtralnost brez sodelovanja in podpore industrije ne more biti uspešen. Želimo aktiven dialog z odločevalci o strateških odločitvah na področju energetike in prihodnjih investicij ter financiranja slednjih v industriji. Članek lahko v celoti preberete v pripetem pdf dokumentu >>>.

Odprt je transnacionalni j javni razpis »M-ERA.NET Call 2021« za raziskave s področja materialov. Oddaja obvezne predprijave: 15. 6. 2021 do 12:00 CET. Oddaja prijave: 17. 11. 2021 do 12:00 CET  (samo povabljeni konzorciji). Predmet razpisa je sofinanciranje aktivnosti slovenskih partnerjev v projektih izbranih v okviru skupnega transnacionalnega razpisa za raziskovalno razvojne projekte M-ERA.NET Call 2021. Razpis se navezuje in je v skladu s transnacionalnim razpisom, ki je objavljen na spletni strani projekta M-ERA.NET. Znanstvena disciplina ali področje razpisa: raziskave materialov. Horizontalna prioriteta razpisa 2021 so raziskave materialov za napredne akumulatorje (baterije). Partnerske države: Avstrija (FFG), Belgija (FWO, VLAIO, FNRS in SPW), Brazilija (FAPESP), Bulgarija (BNSF), Češka (TA CR), Danska (Innofond), Estonija (ETAG), Finska (AKA in Business Finland), Francija (ANR in regija Novelle-Aquitaine), Hrvaška (MZO), Nemčija (PtJ/BMBF in SMWK), Madžarska (NKFIH), Islandija (RANNIS), Izrael (MOST in IIA), Kanada (PRIMA), Latvija (VIAA), Litva (LMT), Luksemburg (FNR), Norveška (RCN), Poljska (NCN in NCBR), Portugalska (FCT), Romunija (UEFISCDI), Rusija (FASIE), Slovaška (SAS), Slovenia (MIZŠ), Republika Južna Afrika (DST), Južna Koreja (KIAT), Španija (AEI, CDTI, IDEPA in BC), Švedska (Vinnova), Švica (DETEC), Tajvan (MOST) in Turčija (TUBITAK). Trajanje projektov: največ ...

Dogodek bo usmerjen na razpise programa Horizon Europe z naslednjih področij digitalne in industrijske tehnologije, predvsem IKT (umetna inteligenca, robotika, kvantno računalništvo, IoT), materiali, proizvodnja, baterije, vodik in mobilnost ter trenutnih razpisih za OITB in M-ERA.NET. Namen dogodka je združiti raziskovalce, inovatorje in podjetnike iz akademskih krogov in industrije (zlasti MSP) iz različnih evropskih držav, da razvijejo skupne predloge v okviru Obzorja Evropa, OITB in M-ERA.NET s teh področij. Poleg tega bo predstavnik Evropske komisije podal pregled Horizon Europe. Izkušeni koordinatorji štirih projektov OITB bodo predstavili svoje tekoče projekte in trenutne odprte razpise OITB. Na kratko bo predstavljen tudi trenutni razpis M-ERA.NET. Preliminarni program >>> Dogodek je brezplačen, prijava pa obvezna. Na voljo je omejeno število mest, zato organizatorji priporočajo zgodnjo registracijo, izpolnitev podrobnega profila na spletni platformi pa je pogoj za aktivno sodelovanje. Več o dogodku  >>> Prijave so možne do vključno 27. aprila. Na dogodek se lahko prijavite na: https://digital-and-industrial-technologies.b2match.io

SPS  je objavlil  spremembe  vsebine  Javnega  razpisa  SK75  2021  -  Semenski kapital - Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000EUR (SK75 2021), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 26/21 z dne 19.2.  2021.  Spremembe  se  nanašajo  na  dodatne  pogoje  za  vlagatelje: »Vlagatelj ne sme imeti registrirane glavne dejavnosti, ki spada med izključene dejavnosti in tudi vsebina sofinancirane operacije se ne sme nanašati na sledeče izključene dejavnosti:…«. https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=120 SPS  je objavil  spremembo  vsebine  Javnega  poziva  Vavčer  za  pridobitev certifikatov kakovosti, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 21/21 z dne 12. 2. 2021. Od vključno  27.  3.  2021  dalje  bodo  upravičeni  do  sredstev  javnega  poziva prijavitelji, ki bodo izpolnjevali pogoje javnega poziva in imeli na dan oddaje vloge sedež  na  programskem  območju  Kohezijska  regija  Vzhodna Slovenija. https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=76 SPS je objavil spremembo vsebine Javnega poziva Vavčer za patente, modele, znamke, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 21/21 z dne 12. 2. 2021. Od vključno  27.  3.  2021  dalje  bodo  upravičeni  do  sredstev  javnega  poziva prijavitelji, ki bodo izpolnjevali pogoje javnega poziva in imeli na dan oddaje vloge sedež  na  ...

Gospodarska zbornica Slovenije je pozdravila odločitev Državnega sveta RS, ki ni izglasoval odložilnega veta na novelo Zakona o vodah.Na GZS se strinjajo z ohranitvijo priobalnih zemljišč v urejeni splošni javni rabi ter podprtostjo odločitev o možnih posegih na ta zemljišča s strokovnimi odločitvami.Podpirajo tudi v zakonu navedeno zagotovilo, da bodo vsi taki objekti morali pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje, kot so zaščita podzemnih voda, zagotavljanje poplavne varnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov tega objekta v najširšem smislu.Po noveli zakona bodo morali posegi, ki bodo v širšem javnem interesu in bodo izjemoma dopuščeni, skozi sito javne razgrnitve, intervencij in mnenja dajalcev. Če ne bodo skladni z občinskimi prostorskimi akti, ne bodo odobreni.Ključno vlogo in odgovornost bodo imele lokalne skupnosti. V kolikor posameznega projekta ne bodo imele opredeljenega v prostorsko izvedbenem aktu, pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo mogoča.

Slovenski podjetniški sklad je v Ur. l. RS. št. 51/2021 objavil Javni razpis P1 plus 2021– Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Garancije tudi letos namenja zagotavljanju rasti in razvoju malih in srednje velikih podjetij preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanja obratnega kapitala, v povezavi z razvojnimi investicijami. Namenjene so tudi investicijam na področju čiste energije ter ostalim investicijam v podjetništvu in obrtništvu. Razpis je odprt do 15. 10.2021. Več na spletnih straneh gov.si in Slovenskega podjetniškega sklada.

Na novinarski konferenci 31. marca 2021, prvi v seriji dogodkov, so predsedniki organizacij Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Slovenski poslovni klub in AmChamSlovenia) poudarili, da je za vitko in prijazno državo ključna debirokratizacija, skupaj z večjo učinkovitostjo v administrativnih postopkih, kar pomembno vpliva na konkurenčnost našega poslovnega okolja. Prav tako je nujna uvedba socialno-razvojne kapice, ki prispeva k bolj stimulativnemu in motivacijskemu sistemu plačil in k razvoju panog z višjo dodano vrednostjo. Več…

Bidnova administracija je presenetila svojo lokalno in svetovno javnost z najavo 3-4 bilijona USD težkega fiskalnega načrta (20 % ameriškega BDP) v obliki dveh zakonodajnih paketov, ki pa ga bo moral še potrditi kongres, v katerem imajo demokrati sicer rahlo večino. Večji del prvega paketa (2 bilijona USD) obsegajo investicije v fizično infrastrukturo, in sicer izgradnjo transportne infrastrukture (1 bilijon), projektov, ki bodo podprli obnovljive vire energije (700 milijard), javne zgradbe in hitri internet (400 milijard). Drugi del paketa (1 do 1,5 bilijona) bodo predstavljale investicije v človeško infrastrukturo, kot so plačana starševska odsotnost (550 milijard), olajšave za otroke (420 milijard), univerzalni javni vrtci (350 milijard) in brezplačno visoko šolstvo (500 milijard). Znesek, ki na prvi pogled predstavlja gigantski doprinos k svetovnemu povpraševanju, bo v primeru potrditve namenjen trošenju v naslednjih 10 letih (2 % BDP letno), kar težko opredelimo kot veliko državno intervencijo. Vseeno je potrebno imeti v mislih, da bodo določeni instrumenti podprli dodatna sredstva v ameriškem zasebnem sektorju. Veliko zanimanja je dvignila napoved dviga nekaterih davkov, s katerimi bi te investicije v ZDA financirali. 700 ...

Marčevski indikator avstrijskih nabavnih managerjev je bil 2. najvišji (po decembru 2017) v zgodovini merjenja kazalnika (22 let). Proizvodnja in nova naročila so se močno povečala, pri čemer bi podjetja proizvedla še več, če ne bi prihajalo do zamud pri dobavah (kovine in elektronski izdelki). Višje cene prevoza in cene surovin naj bi pomembno povečale tudi prodajne cene izdelkov. Tretji zaporedni mesec se je zaposlovanje okrepilo. Nabavniki so povečali nabave najbolj v 38 mesecih. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 27. marca do 2. aprila 2021

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je pokazal podobno kot ostali indikatorji razpoloženja (indeksi nabavnih managerjev, IFO Institut itd.). Marca je bil medletno višji že za 4,1 točke v EU-27 ter se je približal februarskim (2020) predkriznim ravnem. V Italiji, Nemčiji in na Švedskem je bil precej višji kot marca lani (za 11 do 14 točk), na Češkem, Cipru, Madžarskem, Slovaškem in v Grčiji pa je bil precej nižji (za 12 do 18 točk). Glede na predhodni mesec se je optimizem v večini gospodarstev okrepil, izjema sta bili Češka in Estonija (stagnacija v zadnjih 4 mesecih). Pri rasti optimizma v industriji so izstopale Nemčija (daleč pred vsemi), Švedska, Slovenija, Italija in Avstrija. Zaupanje v trgovini se je v zadnjem mesecu sicer na ravni EU-27 pomembno okrepilo, še vedno pa je močno zaostajalo za vrednostjo v marcu. Podobno velja za storitvene dejavnosti, kjer pa se je optimizem izdatneje okrepil zaradi omilitve zajezitvenih ukrepov v številnih državah v večjem delu marca in pričakovanj o hitrosti in učinkovitosti cepiv. Gradbeni sektorji naslednjih držav so beležili pomemben dvig optimizma: grški, španski, nizozemski, danski, italijanski ...

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v tretjem tednu marca medletno višja za 2 %, v primerjavi z enakim tednom 2019 pa je zaostajala za 4 %. To razlikovanje je pomembno, saj odraža moč zajezitvenih ukrepov, ki so bili lani marca že uvedeni. V primerjavi z enakim tednom leta 2019 je večina držav beležila padce, največji je bil v Italiji (7 %), v Avstriji je znašal 4 %, v Franciji in Nemčiji pa 2 %. Izjema je Hrvaška, kjer je bila poraba glede na primerljivi teden leta 2019 višja za 4 %. Število registrirano brezposelnih se je tudi v tednu do 30. 3. še naprej zniževalo, vendar z nekoliko manjšo dinamiko kot v predhodnih 20-ih dneh. Do 30. 3. je upadlo na 82.6600 (88.000 v februarju). V marcu je bilo tako 7.800 novih zaposlitev, v februarju 2020 denimo 6.700 in v marcu 2020 denimo 6.000 (Zavod RS za zaposlovanje). Novi zajezitveni ukrepi bodo v 1. polovici aprila ugodne trende verjetno nekoliko zaustavili, kljub temu pa bodo določene dejavnosti še zaposlovale tudi v tem obdobju (gradbeništvo). Navedeni ...

Na forumu bosta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup in predsednik SBC - Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez predstavila pogled gospodarstva, v posebnem video sklopu pa bodo predstavljene dobre prakse sodelovanja Fakultete za elektrotehniko z gospodarstvom. Sledil bo panel, na katerem bodo sodelovali predstavniki fakultete, gospodarstva in ministrstva, ki bodo govorili o dodani vrednosti v Sloveniji kot enem največjih izzivov slovenskega gospodarstva. Cilj foruma pa je tudi, da vsi deležniki skupaj definirajo usmeritve in nadaljnje korake za doseganje skupnih ciljev. Dekan Fakultete za elektrotehniko, prof. dr. Gregor Dolinar, bo ob zaključku foruma povzel tudi sklepe in skupne dogovore ter sprejete nadaljnje korake h krepitvi sodelovanja tehniških fakultet in raziskovalnih inštitutov z gospodarstvom. Dogodek bo mogoče spremljati v živo na Youtube profilu UL FE.

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) je 31.marca 2021 pripravilo e-konferenco   Program EU za medregionalne naložbe v inovacije in sodelovanje Slovenije. Namen dogodka je bil predstaviti nov instrument Evropske komisije za medregionalne naložbe v inovacije (I3 – Interregional Innovation Investments) in možnosti za sodelovanje Slovenije v tem programu.Mag. Josip Mihalič, direktor Urad za kohezijsko politiko SVRK, je uvodoma predstavil priprave strategije pametne specializacije in operativnega programa za Slovenijo in mednarodno dimenzijo operativnega programa. Predstavnica Evropske komisije – generalnega direktorata za regionalno politiko Valentina Pinna je predstavila nov instrument, bodoče razpise in priložnosti za sodelovanje. Predstavljena so bila tudi regionalna inovativna partnerstva, ki jih koordinira generalni direktorat za regionalno politiko, pa tudi priprave na operativni program za izvedbo strategije pametne specializacije v Sloveniji in spodbujanje medregionalnega sodelovanja. O vlogi Vanguard iniciative pri pripravi medregionalnih inovativnih naložbenih projektov je ob koncu spregovoril Wim De Kinderen. Video posnetek je dostopen na YouTube kanalu SBRA >>> Prezentaciji sta dostopni preko portala SBRA: Valentina Pinna >>> Wim De Kinderen >>>

Sprejeti ukrepi Vlade za zaustavitev javnega življenja med 1. in 12. aprilom 2021, med katerimi je tudi ukrep izvajanja pouka na daljavo, zagotavljanje le nujnega varstva za otroke v vrtcih in za učence od 1. do 3. razreda ter omejeno delovanje javnega prevoza, lahko vplivajo na nemožnost opravljanja dela delavca zaradi nastanka višje sile.Vlada RS je na portalu gov.si v zvezi s tem ukrepom objavila dodatna pojasnila >>>

Predstavniki Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) so 29. 3. 2021 na interaktivni spletni delavnici predstavili svoje poglede na prenovo slovenske strategije pametne specializacije. To je bila po uvodni delavnici (26. 3. 2021) prva izmed načrtovanih devetih predstavitev strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, pripravljenih v okviru Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.   Govorci (po začetni sekundi):  9:27 -uvodni nagovor predstavnikov SRIP-a MATPRO (Vesna Nahtigal, koordinatorka in MarkoDrobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO) 28:57- dr. Bojan Podgornik, IMT (jekla in posebne zlitine) 37:12 - dr. Jožef Medved, OMM NTF UL (aluminij) 46:45 - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut (multikomponentni in pametni materiali) 55:05 - dr. Bojan Podgornik, IMT (zaključno razmišljanje po predstavitvi fokusnih področij) 57:15 - Andreja Sever, GZS (razvoj človeških virov) 1:04:09 - Antonija Božič Cerar, GZS (trajnost) 1:09:44 - predstavniki podjetij in institucij znanja (Aquafil, Impol, SIJ Group, IMT) 1:23:56 - Marko Drobnič ( zaključne misli) 1:27:37 - vprašanja in odgovori Prezentacija (ppt)>>> VAS ZANIMA SODELOVANJE V SRIP-u MATPRO?  VEČ INFORMACIJ >>>

Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru seje Strateškega sveta GZS za energetski prehod 29. marca 2021 oblikovala stališča s strani gospodarstva in energetskih družb na Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Gospodarstvo je mnenja, da za opustitev premoga leta 2033 ne bomo dovolj celovito pripravljeni in tudi v prihodnje pričakuje zanesljivo, nizkoogljično oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je oblikovala stališča do osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva opustitev rabe premoga v letu 2033. GZS je mnenja, da za takšno strateško spremembo takrat še ne bomo pripravljeni. Slovensko gospodarstvo v prihodnosti pričakuje zanesljivo in nizkoogljično oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah.  IZSTOP IZ PREMOGA NI SAMO STVAR PREMOGOVNIH REGIJ Ključna pripomba GZS na omenjeni dokument je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena zgolj na premogovni regiji Zasavje in SAŠA, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranje premogovnega dela Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno ...

Proizvodnja (sestava) vozil in avtomobilskih delov naj bi v obdobju 2021-2022 dosegla visoko rast, ki bo nadomestila padec v 2020, vendar bo rast osredotočena na elektrifikacijo in digitalizacijo. Izziv predstavlja slabša dosegljivost nekaterih vitalnih delov (polprevodniki) ter višje cene surovin (baker, železo, aluminij). Moody's ocenjuje, da naj bi letošnja globalna rast prodaje lahkih vozil znašala 7 %. Rast proizvodnje naj bi bila še večja - Valeo ocenjuje 10-odstotno globalno rast. Schaeffler, pomemben igralec v avtomobilizmu, ocenjuje rast proizvodnje bolj konzervativno, pri 7,2 %. Kljub temu se vsi strinjajo, da bomo globalen vrh prodaje iz leta 2017 ponovili šele v 2025, kljub 5,2-odstotni rasti proizvodnje. Leta 2020 je bilo sicer prodanih 78 mio vozil, v 2017 pa 95 mio. Visoki padci prodaje na razvitih trgih v 2020 naj bi pomenili tudi visoko rast v 2021. Zahodnoevropski trg naj bi se v 2021 okrepil za 11,2 %, ameriški za 5,6 % (Moody's). Stellantis, novo združeno podjetje Fiat Chrysler in skupine PSA v Evropi pričakuje 10-odstotni odboj prodaje, 8-odstotnega v ZDA ter 5-odstotnega na Kitajskem. Kar je pri tem še zanimivo, je ...

Sestavljeni (kompozitni) kazalnik zaupanja nabavnih managerjev v območju evra je marca narasel na 8-mesečno najvišjo vrednost (52,5, še februarja pri 48,8). K temu sta prispevala tako indikator storitvenega dela gospodarstva (rast s 45,7 na 48,8) kot industrije (rast iz 57,6 na 63,0). V industriji je bil optimizem celo najvišji po letu 1997. Vsekakor izgleda, da usklajena ekspanzivna fiskalna politika po vsem svetu vodi v visoko rast povpraševanja po različnih industrijskih izdelkih. Cene blaga naj bi rasle najhitreje v zadnjih 10 letih, kar naj bi bilo tudi posledica preobremenitve dobavnih verig. Industrija v območju evra naj bi že drugi zaporedni mesec zaposlovala. Pri tem je pomembno, da so se okrepila naročila tudi v Franciji. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021

Državni zbor RS je 26. 3. 2021 sprejel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS), v katerem je tudi določba o podaljšanju roka za oddajo obračunov DDPO in DohDej do 30. aprila 2021. Čeprav omenjen zakon tik pred koncem marca še vedno ni objavljen v Uradnem listu RS, smo na Finančni upravi kljub temu v sistemu eDavki že prestavili rok za oddajo omenjenih obračunov na 30. 4. 2021. To pomeni, da lahko zavezanci obračuna DDPO in DohDej oddajo do konca aprila 2021. Vir: portal gov.si >>>

AJPES obvešča zavezance, da je Državni zbor RS 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A), ki v 6. členu določa predložitev letnih poročil najpozneje do 30. aprila 2021. Po informaciji Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora RS bo zakon v skladu s Poslovnikom DZ RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Čeprav zakon še ne bo objavljen v Uradnem listu RS, bo aplikacija za predložitev letnih poročil na portalu AJPES odprta tudi po 31. marcu 2021. Roki za predložitev premoženjskih bilanc ostajajo nespremenjeni. Vir: AJPES

Nemški inštitut IFO je v najbolj sveži napovedi Nemčiji pripisal 3,7-odstotno rast BDP za 2021 in 3,2-odstotno v 2022. Z vidika primerjave na predhodno zimsko napoved so tako znižali obete za rast v 2021 za 0,5 odstotne točke in jih za 2022 dvignili za 0,7 odstotne točke. Stroške »koronakrize« so ocenili pri 405 mrd EUR, kar denimo predstavlja 12 % nemškega BDP. Območje evra naj bi se po njihovi oceni v 2021 okrepilo bolj, in sicer za 4,5 % in v 2022 za 3,9 %. Napovedi za Slovenijo niso naredili, so pa obete za rast BDP za Poljsko postavili pri 4,1 %, za Madžarsko pri 6,4 % in za Češko pri 6,1 %. Svetovna trgovina naj bi se okrepila za 8,1 %, po 5,3 % padcu v 2020. Povprečno ceno sodčka nafte vidijo pri 61 USD v 2021 (blizu aktualnih nivojev oz. nekoliko pod njimi), razmerje EUR/USD pa pri 1,21. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021  

Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov v marcu 2021 glede na februar 2021 se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke). Med podkomponentami gospodarske klime je bilo tako ključno izboljšanje razpoloženja v industriji. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se izboljšuje že zadnjih 12 mesecev: glede na februar 2021 je bila marčevska vrednost višja za 5 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja za 10 in od vrednosti v marcu 2020 za 18 odstotnih točk. Najbolj so se izboljšali kazalniki pričakovanega zaposlovanja, skupnih in izvoznih naročil. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila marca 2021 za 6 odstotnih točk višja kot februarja 2021, od vrednosti v marcu 2020 je bila višja za 10 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa kar za 25 ...

UMAR je pričakovano ohranil ugodne obete za slovensko gospodarsko rast, kar je predvsem posledica ugodnih predpostavk o ocenah v mednarodnem okolju (okoli 3,8-odstotna rast BDP v območju evra v 2021 in 2022). Slovenski BDP naj bi tako porasel nekoliko bolj, za 4,6 in 4,4 %. V nasprotju z zadnjo napovedjo so izboljšali poglede na dinamiko na trgu dela (rast zaposlenosti za 0,8 % po SNA), povprečno spremembo cen pa še vedno vidijo »le« pri 0,8 % v 2021 (prej 0,6 %) in 1,2 % v 2022 (prej 1,9 %). Znižanje obetov za tekoče leto pripisujejo predvsem relativno manjšemu padcu v 2020 od svojih pričakovanj. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021

Medletni upad industrijskega odjema elektrike (veliki industrijski porabniki) se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Ti podatki so presenetljivi, saj je bila denimo industrijska proizvodnja v januarju medletno višja za 1,8 % (poraba električne energije v zadevnem mesecu je bila nižja za 6,5 %), medtem ko je optimizem v industriji visok že zadnjih nekaj mesecev. Na podlagi teh razlik v Analitiki GZS sklepajo, da se krepi predvsem del industrije, ki je energetsko manj intenziven (elektro, farmacevtska, avtomobilska industrija). Medletni upad porabe elektrike je bil v drugem tednu marca nekoliko manjši kot teden prej. Potem ko se je v 1. tednu marca medletni upad porabe ob ponovni zaostritvi ukrepov v obalno-kraški regiji poglobil na 6 %, se je v 2. tednu marca ob vplivu dodatnega sproščanja ukrepov v dveh regijah (odprtje teras gostinskih lokalov) zmanjšal na 4 %. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami ...

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v petek, 26. 3. 2021 pripravila uvodno predstavitev in izhodišča za prenovo Slovenske strategije pametne specializacije.V nadaljevanju se bo do 14. aprila 2021 zvrstilo še devet predstavitvenih delavnic strateško-razvojnih inovacijskih partnerstev, na katerih bodo predstavili svoje poglede na prenovo S4.SRIP MATPRO se bo predstavil 29.marca 2021 ob 13. uri. Neposredni prenos si je mogoče ogledati tudi preko YT kanala SVRK.