Kitajski proizvodnji indeks PMI (Caixin) se je februarja znižal na 9-mesečno dno, kar napoveduje zmernejšo rast v kitajski industriji. Nova izvozna naročila so upadla drugi zaporedni mesec (rast je še vedno prisotna), pri čemer so družbe izpostavile pomanjkanje surovin in zamude pri transportu kot pomembna faktorja, ki prispevata k upočasnitvi. Nič drugače niso zaznali na Japonskem, kjer pa se je optimizem dvignil na najvišji nivo po decembru 2018. Povpraševanje po japonskih izdelkih v tujini se je povečalo, tudi s Kitajske. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 5. 3. 2021

Fiskalni svet je v svojem marčevskem poročilu ugotovil, da je primanjkljaj državnega proračuna v prvih dveh mesecih 2021 po začasnih podatkih znašal 661 mio EUR, kar je skoraj četrtina s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -128 mio EUR. Učinki COVID ukrepov so pomenilo 522 mio EUR več izdatkov in 16 mio EUR manj prihodkov. Na prihodkovni strani je bil izrazit upad DDV (-22 %) in trošarin (-20 %), skupaj za 205 mio EUR. To je povezano z manjšo mobilnostjo prebivalstva ter trošenja. Prihodki od EU sredstev (stara EU perspektiva) so bili višji za 42 mio EUR, nedavčni prihodki za 78 mio EUR. Na odhodkovni strani je bil izrazit porast pri transferjih gospodinjstvom in posameznikom (+274 mio EUR), pri stroških dela državnih uslužbencev (+151 mio EUR) in pri subvencijah (+114 mio EUR). Kljub višjemu javnemu dolgu so izdatki iz naslova obresti upadli za 67 mio EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 naj bi tako znašal skoraj 3,293 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega ...

Prva ocena februarske inflacije v območju evra po metodologiji HICP kaže, da so se cene v povprečju povečale za 0,9 %. Po glavnih produktnih skupinah je bilo mogoče opaziti, da se je medletni padec cen pri energentih znižal z januarskih 4,2 % na 1,7 % v februarju. Cene hrane, alkohola in pijač so bile višje za 1,4 % (1,5 % v januarju), cene storitev za 1,2 % (1,4 % v januarju) in cene industrijskega blaga za 1 % (1,5 % v januarju). Navedeni podatki kažejo, da na splošen dvig cen v večji meri vplivajo cene energentov, medtem ko se cene blaga in storitev še umirjajo, predvsem zaradi prostih kapacitet oz. majhnega povpraševanja (pri storitvah). Vseeno pričakujemo, da se bo umik zajezitvenih ukrepov odrazil v rasti cen storitev. Cene izdelkov bodo morale odražati tudi višje cene kovin (baker, železo, aluminij ipd.). Med članicami območja evra so najbolj negativna gibanja pri cenah zaznali v Grčiji (-1,9 %) in Sloveniji (-1,1 %), še v petih članicah pa so beležili deflacijo. Rast cen je bila najvišja na Nizozemskem (1,9 %) in v Nemčiji ...

Februarski uradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji so bili relativno skladni s tekočimi neuradnimi podatki o dnevnem gibanju le-teh. Zaradi sezonske narave gibanja registrirano brezposelnih (februarja do maja tekočega leta običajno upade glede na januar) je potrebno spremljati predvsem medletna gibanja, t. j. glede na isti mesec v predhodnem letu (2020) in celo v letu (2019). Konec januarja je bilo število brezposelnih medletno nižje za 14,6 %, v 2021 se je rast znižala na 13,6 %, kar dokazuje, da je brezposelnost upadla nekoliko bolj, kot to predvideva sezonski trend. 80 % odjavljenih oseb je dobilo zaposlitev ali pa se je samozaposlilo, kar je relativno visok delež. Nekoliko toplejše vreme v februarju in s tem krepitev gradbeništva ter rahla rast zaposlovanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju so ključno prispevali k rasti novih zaposlitev. Pri oceni o prihodnji dinamiki na trgu dela predstavlja izziv dinamika umika zajezitvenih ukrepov (še posebej v prizadetih panogah) ter korespondenčne hitrosti umika podpornih ukrepov na segmentu trga dela. Menimo, da tranzicija s podpornih ukrepov na trgu dela na tržne pogoje ne bo povsem zvezna. ...

Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke. Podobno (0,7 odstotne točke) je bilo povišanje na ravni EU-27 in območja evra. Stopnja brezposelnosti mladih (do 25 let) se je v Sloveniji povečala bolj (za 4,3 odstotne točke) kot v EU-27 (za 1,9 odstotne točke), pri čemer so na voljo podatki za december. Kljub temu je bila še vedno nekoliko nižja (14,6 %) kot v EU-27 (16,9 %). Eurostat priznava, da indikator anketne brezposelnosti ILO upošteva le nezaposlene osebe, ki so aktivno iskale zaposlitev v zadnjem štirih tednih in so pripravljene sprejeti novo zaposlitev v dveh tednih. Tako se je število registrirano brezposelnih povečalo ...

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu dne 21. 7. 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov, od tega gre za 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,6 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja). Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost (22. 12. 2020) s prilogami in predstavitev načrta so na voljo na povezavi >>>

Spletni dogodek, ki je potekal 2. marca 2021, je bil posvečen možnostim za slovensko-angleško znanstveno sodelovanje in mobilnosti raziskovalcev ter vlogi Velike Britanije v programu Horizon Europe. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU namreč ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Oba uvodna govorca, prof. dr. Robert Repnik (direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS) in Tiffany Sadler (veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji) sta poudarila bogato preteklo bilateralno znanstveno sodelovanje in izpostavila velik pomen sodelovanja in povezovanja ter pretoka tako raziskovalcev kot znanja, kar je nenazadnje pokazala tudi pandemija COVID-19. Pete Ford (Department for Business, Energy & Industrial Strategy - BEIS) je v nadaljevanju povedal,  da se je po sporazumu o trgovini in sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU Združeno kraljestvo pridružilo sedemletnemu raziskovalnemu in inovacijskemu programu Horizon Europe. To za slovenske in britanske raziskovalce pomeni, da bo sodelovanje v okviru Horizon Europe zelo podobno prejšnjemu (H2020); tako evropske kot britanske prioritete v naslednjem obdobju pa bodo trajnost in čista energija, konkurenčnost in produktivnost ter tehnologije prihodnosti. Pomembno vlogo ...

Ob javni obravnavi novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v začetku letošnjega leta se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže. Proizvajalec, ki je zavezan PRO, nosi finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje s proizvodom po koncu njegove življenjske dobe. Vsi obstoječi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v EU se bodo morali prilagoditi novim zahtevam, z novimi nalogami in tudi stroški, najkasneje do konca decembra 2024. Kako želijo zavezanci PRO izpolnjevati obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže pri nas?  Ena družba, več družb, popolnoma nova ureditev ali nadgradnja in izboljšanje obstoječega sistema? Vabimo vas na spletni seminar, ki ga organizira GZS-Služba za varstvo okolja, kjer bodo predstavili tuje prakse različnih ureditev v EU (Belgija, Nemčija, Češka). Seminar, ki bo organiziran v spletni aplikaciji ZOOM, bo potekal 10.3.2021 z začetkom ob 12:00 uri. Po zaključku predstavitev različnih praks iz tujine vas vabimo, da sodelujete v javni razpravi z dodatnimi vprašanji. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku s tujimi uglednimi predavatelji, ki imajo ...

Kot poroča STA, je ameriško ministrstvo za trgovino 2. marca 2021 sprejelo končno odločitev glede uvajanja novih carin na uvoz aluminija iz vrste držav, med njimi tudi Slovenije. Za Slovenijo veljajo protidumpinške carine v višini 13,43 odstotka, je na spletni strani objavil ameriški urad za mednarodno trgovino ITA. Več >>>

PKP7 je določil, da se bo pri ugotavljanja izpolnjevanja kriterija znižanja prihodkov za uveljavljanje nekaterih protikoronskih ukrepov upoštevalo merilo sorazmernosti. Zakon je naložil ministru za finance, da s podzakonskim aktom določi merila sorazmernosti. V drugem odstavku 89. člena PKP7 je zapisano, da se ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV IN ZZUOOP pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Ministrstvo za finance je končno objavilo pravilnik, ki ureja vračanje korona pomoči glede na upad prihodkov. Pravilnik je dostopen na povezavi >>>

Na srečanju HR intervizijske skupine MATPRO so bili predstavljeni HR trendi in prihodnost dela. Poudarek je bil tudi na digitalizaciji HR procesov v podjetju z namenom optimizacije, racionalizacije in predvsem ustvarjanja prostora za fokusiranje na razvoj človeških virov in zavzemanja strateške HR pozicije pri oblikovanju in doseganju strategij podjetja.Na tokratnem srečanju intervizijske skupine MATPRO za razvojnike pa so obravnavali temo učinkovitega podajanja navodil, ki je ena od kompetenc, ki jo pričakujemo od dobrega vodje ali menedžerja, saj prispeva k učinkovitemu izvajanju nalog in doseganju ciljev. Od vodje se pričakuje, da daje jasna in razumljiva navodila, poda okvir, kontekst in strukturo na eni strani in svobodo opravljanja naloge, kreativnost in avtonomijo zaposlenih pri doseganju ciljev na drugi strani. Vodja ima tako zahtevno nalogo uravnoteženja strukture in avtonomije v timu. Kako dober vodja drži ravnotežje med kaosom in redom ter s tem zagotavlja, da so cilji doseženi, smo odkrili na srečanju.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Znanstveno inovacijsko mrežo Velike Britanije vabi na spletno predstavitev programov slovensko- angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Na dogodku bodo predstavljene različne sheme mobilnosti in vloga Velike Britanije v programu Horizon Europe. Na dogodek se je potrebno prijaviti do 1. marca 2021 preko spletne prijavnice >>>

Na ravni EU je odobren Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo državam članicam pomagal pri odpravljanju posledic pandemije koronavirusa. Do financiranja so upravičeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost na ključnih področjih, kot so zeleni prehod in biotska raznovrstnost, digitalna preobrazba, gospodarska kohezija in konkurenčnost ter socialna in teritorialna kohezija. Po uradni razlagi bodo investicije v premog in lignit izključene, Evropska komisija je pripravila tehnične smernice o tem, kako uporabiti tako imenovano načelo "Ne povzročaj pomembne škode", ki bo veljalo za celoten sklad. Spoštovanje tega načela bo predpogoj za potrditev načrtov ter bo tako zagotavljajo, da noben ukrep v načrtu za okrevanje in odpornost ne bo privedel do bistvene škode okoljskim ciljem.  Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je ključni cilj navedenega instrumenta. Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 % odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev.  30. april je rok za predložitev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, v katerih bodo države članice navedle svoje programe reform in naložb do leta ...

SPIRIT Slovenija želi s pozivom dopolniti bazo t. i. ambasadorjev, katerih poslovni modeli, rešitve, izdelki in storitve izkazujejo ključne komponente slovenskega gospodarstva: zeleno, kreativno in pametno. Kampanja je namenjena celoviti in enotni promociji slovenskega gospodarstva na globalnem konkurenčnem trgu. Izpostavlja ključne konkurenčne prednosti Slovenije na nišnih področjih zelenega in krožnega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, vesoljskih in drugih visokih tehnologij, razvoja in raziskav, znanosti ter kreativne industrije. Poziv je odprt do 12. 3. 2021. Podrobnejše informacije >>>

Dnevni podatki o registrirano brezposelnih se v februarju po večjem sezonskem naraščanju v januarju zopet znižujejo, kar pomeni, da se zaposlenost povečuje. Do 17. februarja je število upadlo na 89,3 tisoč (januar: 91,5 tisoč). Zadnji podatek o gibanju zaposlenosti kaže, da se je decembra število delovno aktivnih (891.000) povečalo za 0,2 % glede na november 2020. Največ izmed teh se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih (4.800) in gradbeništvu (4.700). V prvem sektorju je bilo zaposlovanje višje zaradi povečanih tekočih naročil, v gradbeništvu pa je tudi decembrska mila zima botrovala k temu, da se je zaposlovanje povečalo. Pregled po dejavnostih pokaže, da se je število delovno aktivnih oseb v decembru 2020 na mesečni ravni znižalo v trinajstih, zvišalo pa v sedmih dejavnostih. Najbolj se je tudi v tem mesecu – kot že v oktobru in novembru – znižalo v gostinstvu (za 1,5 % glede na november, na približno 32.800). Ker je to sektor, kjer se produktivnost ne povečuje veliko, bo umik zajezitvenih ukrepov prispeval k hitremu zaposlovanju v tem sektorju (potencial 4 do 5 tisoč delovnih mest). Pregled na medletni ...

Decembrska povprečna bruto plača (pri pravnih osebah), sicer izplačana v januarju 2021, je znašala dobrih 2.020 € in je bila medletno višja za 8,9 %. V zasebnem sektorju je bila višja za 5,3 %, v javnem za 14,6 %. Če znotraj javnega pogledamo le sektor država (brez podjetij v državni lasti), je bilo povečanja skoraj 20-odstotno. Zaradi izplačila dodatkov je bila decembrska povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu višja kar za 40 %, v dejavnosti javne uprave in obrambe za 14 %, v izobraževanju za 8 %. V celotnem letu 2020 je bila povprečna bruto plača višja za 5,8 %, neto za 6,6 %.Ti podatki nas ne smejo zavesti, saj je bila rast povprečnih prejemkov vseeno nižja, saj so zaposleni, ki so bili na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času,prejeli nižje prejemke, ki niso v tej statistiki (nadomestila). Na drugi strani je izplačilo izrednega dodatka od 13. marca do konca maja 2020 prav tako vplivalo na dvig povprečne plače, medtem ko izplačilo decembrske izrednega (200 EUR) ni. »Prilagojena« rast povprečne neto plače je bila tako po naši ...

Izvoz blaga je bil decembra po podatkih iz plačilne bilance višji za 6,7 %, v celem letu pa nižji za 7,5 %. Pri storitvah je padec v potovanjih decembra prispeval k 13-odstotnemu medletnemu znižanju, kar je bil relativno nizek padec glede na celotno leto (-20 %).Padec pri potovanjih (-83 % v decembru) je ublažila rast izvoza ostalih poslovnih storitev (+11 %), in sicer predvsem pri storitvah raziskav in razvoja in tehničnih, s trgovino povezanih, in drugih poslovnih storitvah. Tudi sektor transporta je povečal izvozni izkupiček za 4 %.Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 19. 2. 2021

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) podalo pojasnilo 19. člena ZDUOP (PKP8), ki ureja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost, (…) v primeru koriščenja ukrepa skrajšanega delovnega časa v letu 2021.Pojasnilo je dostopno na povezavi >>>

Gospodarska zbornica Slovenije ( GZS), Združenje bank Slovenije (ZBS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so 17. februarja v skupnem pozivu na Vlado RS naslovili pobudo, da se predlogi podaljšanja nekaterih ukrepov s področja moratorijev in državnih jamstev za nova posojila vključijo v #PKP9. Predlagali so, da se odlog plačila obveznosti podaljša do konca leta 2021 ne glede na morebitno koriščenje te možnosti, podaljšanje poroštvene sheme za nova posojila ter njeno poenostavitev pri manjših posojilih. Več na povezavi >>>

70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v kateri je sodelovalo 423 podjetij. Povprečnemu podjetju se je prodaja zmanjšala za 15 %. Kljub epidemiji pa je pretežni del podjetij leto zaključil s pozitivnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kot najkoristnejša ukrepa za ohranitev poslovanja so anketirana podjetja ocenila čakanje na delo in skrajšan delovni čas. 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, pa bo moralo v povprečju vrniti 40 odstotkov pomoči.V anketi o državni pomoči, ki smo jo izvedli na GZS med 25. januarjem in 9. februarjem, je sodelovalo 423 podjetij. Njihove odgovore smo ustrezno uravnotežili, da odražajo mnenje populacije. Zbirali smo podatke o ključnih parametrih poslovanja (prodaja, dobiček iz poslovanje pred amortizacijo, neto dobiček), prejeti državni pomoči in njenem morebitnem vračanju, poglede na ustreznost inštrumentov ter oceno zadovoljstva s kompleksnostjo uveljavljanja pomoči, hitrostjo izplačil in povratnimi informacijami.Povprečno podjetje je v 2020 beležilo okoli 15-odstotni padec prodaje, pri čemer jih je dobrih 60 % beležilo padec v povprečni višini 30 %; kar 23 ...

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podalo pojasnila v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (v nadaljevanju: ZDUOP). ZDUOP v členih od 39 do 53 ureja začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pri čemer se v 44. členu določa višino delnega povračila nadomestila plače. Tudi v primeru iz tretjega odstavka 44. člena je višina povračila izplačanega nadomestila plače navzgor omejena z višino povprečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020, saj omenjena določba uzakonja zgolj možnost, da ko je opravljanje dejavnosti onemogočeno s predpisi, delodajalec dobi povrnjene tudi prispevke delodajalca (bruto II). Podrobnejše informacije so dostopne na portalu gov.si >>>

Pravna služba GZS je nabor odgovorov na najpogostejša vprašanja na temo interventne protikoronske zakonodaje dopolnila z naborom odgovorov na vprašanja v zvezi z novo sprejetim #PKP8. Dostopni so na povezavi >>>

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na Vlado Republike Slovenije naslovila širši povzetek vseh problematik, ki niso bile zajete v dosedanji protikoronski zakonodaji. Številni  ukrepi  in dosedanja protikoronska  zakonodaja  je pomembno prispevala k vzdržnosti gospodarstva in obstoju številnih  podjetij. Na  Gospodarski  zbornici  Slovenije  (GZS) so  zapisali širši povzetek  vseh  problematik,  ki  niso  bile  zajete  v dosedanji  zakonodaji s pobudo, da  deveti paket naslovi manjkajoče ukrepe za nadaljnje premagovanje razmer v koronakrizi in za olajšanje poslovanja. Predlogi se nanašajo naslednja področja: oprostitev vračila prejetih pomoči pri prepovedi opravljanja dejavnosti delno ali v celoti, subvencionriranje nakupa zaščitne opreme, izenačevanje pogojev poslovanja na področju dejavnosti trgovine, ukrep čakanja na delo, ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti, podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov, finančni inženiring, spodbuda domačim investicijam v podjetjih, bon za športno –rekreativne aktivnosti, kulturni bon, zagonski ukrep –pomoč pri ponovnem zagonu podjetij, podpora razstavljavcem za udeležbo na sejmih, ...

Na temo sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (The European Space Agency - ESA) so se 15. februarja sestali predstavniki delovne skupine SRIP-a MATPRO in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Po uvodni predstavitvi s strani MGRT je bilo v razgovoru podanih nekaj konkretnih pobud za čim bolj uspešno vključitev članov SRIP-a MATPRO v projekte ESE. Prvi korak bo organizacija posebne predstavitve potencialnih priložnosti za sodelovanje z ESO zainteresiranim članom SRIP-a.Slovenija je pridružena članica ESE, kar nudi slovenskim podjetjem in razvojno-raziskovalnim institucijam možnost sodelovanja pri projektih ESE na področju vesoljskih tehnologij. Sodelujejo lahko podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja.Več informacij o ESA je na voljo na spletni strani gov.si >>>

Evropska vesoljska agencija (ESA) je 1. 2. 2021 objavila poziv k sodelovanju v programu Mladih pripravnikov (Young Graduate Trainee - YGT). Program omenjenega pripravništva je dobra priložnost za mlade, ki so v zadnjem letu študija (magisterij) ali so ravno magistrirali, da začnejo svojo 'vesoljsko kariero'.Podrobnosti o programu so objavljene na povezavi >>>  V okviru YGT je tudi priložnost za pripravništvo v okviru Direktorata za industrijo, javne nabave in pravne storitve - Sekcija za nove, pridružene in sodelujoče države (The New, Associate and Cooperating States Section, Industrial Policy and SME Division, Industrial Policy and Auditing Department - IPL-IPS), ki med drugim pokriva tudi Slovenijo.Gre za pozicijo »Young Graduate Trainee for Industrial Incentive Scheme Programme Management«. Podrobnosti za to pozicijo so objavljene na povezavi >>>Vabilo za sodelovanje v programu YGT je namenjeno mladim iz držav, ki so članice ESA, pridružene članice ESA (sem spada tudi Slovenija) oz. imajo z ESA podpisane sporazume o sodelovanju.

Vavčerje bodo lahko koristila mikro, mala in srednje velika podjetja (organizirana kot d.o.o., s.p. ali zadruge) za različne poslovne storitve. Na voljo je nekaj več kot 10 mio EUR za podporo okoli 2.500 vavčerskih projektov.Vavčerji so nepovratna sredstva v višini od 300,00 EUR do 9.999,99 EUR, ki se lahko koristjo za različne poslovne storitve (vavčer za certifikate kakovosti, vavčer za patente, modele znamke, vavčerje za internacionalizacijo, vavčerje za digitalizacijo, itd.). S pomočjo vavčerjev bo možno pridobiti do 60 % sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezni odobreni vavčer, posamezno podjetje bo lahko koristilo do 3 vavčerje na leto oziroma do maksimalne vrednosti 30.000 EUR na leto.Javni pozivi za vavčerje bodo odprti do leta 2023 oziroma do porabe sredstev.Pri pripravi in oddaji celotne vloge je možno dobiti tudi brezplačno pomoč.Več informacij je na voljo ma portalu Slovenskega podjetniškega sklada >>>

Ajpes je v javni objavi na kratko povzel nekaj parametrov, s katerimi meri gospodarsko aktivnost v letu 2020.Število poslovnih subjektov v Sloveniji se v letu 2020 kljub epidemiji ni bistveno spremenilo. Nasprotno, še povečalo se je (+1 %). Nadpovprečna rast subjektov je bila zaznana v dejavnosti gradbeništva in v nepremičninski dejavnosti, in sicer tako pri gospodarskih družbah (+4 %) kot pri samostojnih podjetnikih (+5 %).Število subjektov se je zmanjševalo v gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-2 %). Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za ...

Decembrska objava industrijske proizvodnje je bila nekoliko pod našimi pričakovanji. V celotni industriji je bila medletno nižja za 0,9 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,7 %, v energetiki pa za 4,9 %. Glede na nadpovprečno frekvenco padavin smo pričakovali rast v zadnjem sektorju, v predelovalnih dejavnostih pa stagnacijo proizvodnje. V celotnem letu naj bil padec znašal pri 6,2 % za industrijo oz. pri 6 % za predelovalne dejavnosti (naša ocena: -5 %). Ob tem velja opozoriti, da so podatki začasne narave, končni pa bodo objavljeni šele 10. avgusta 2021.V celotnem letu je bil prihodek v predelovalnih dejavnostih nižji za 7,8 %, kar pomeni, da so se cene blaga v povprečju znižale za okoli 1,8 %, kar izvira iz padca cen surovin. Do konca leta so se cene že okrepile, predvsem zaradi rasti cen kovin v drugi polovici 2020, saj so bili decembrski prihodki v predelovalnih dejavnostih že na ravni predhodnega leta (proizvodnja je bila nižja za 0,7 % v tem obdobju). Po tehnološki zahtevnosti proizvodov (delitev na sektorje, kjer je uporaba avtomatizacije večja ali manjša) je bila ...

Primanjkljaj državnega proračuna je v 2020 znašal 3,5 mrd EUR (7,6 % BDP), brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov pa bi znašal 2,5 % BDP. Odhodki so se brez upoštevanja COVID ukrepov povečali za 6,5 %, kar nakazuje na povečano trošenje države, vendar je ta vseeno nižja od rasti, ki je bila predvidena v rebalansu. Fiskalni svet je opozoril, da je črpanje EU sredstev in s tem povezanih investicij v 2020 spet zaostalo za načrti. ZZZS je v letu 2020 zabeležil najvišji primanjkljaj doslej, visoke odhodke ZPIZ je izravnal za četrtino višji transfer iz državnega proračuna kot v 2019, presežek proračunov občin pa je bil predvsem posledica okrepljene rasti prihodkov od dohodnine zaradi višje povprečnine. Delež dolga sektorja država v BDP se v Sloveniji nahaja pod povprečjem EU, medtem ko se po povečanju dolga glede na obdobje pred začetkom tokratne krize trenutno uvrščamo v zgornjo tretjino med državami EU. Po napovedih naj bi bilo povečanje deleža dolga v BDP do leta 2022 v Sloveniji sicer nižje od povprečja EU. Podatki Eurostata za dolg sektorja država do tretjega četrtletja 2020 ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na notranjega ministra naslovila pobudo, da med izjeme, ko oseba ne bo napotena v karanteno in tudi ne potrebuje negativnega testa (PCR ali HAG), doda izjema prehoda meje v primerih nujnih poslovnih razlogov s povratkom v 24 urah po prehodu meje. Z določitvijo izjeme bo gospodarskim družbam omogočeno nemoteno poslovanje ter pridobivanje novih poslov v tujini. Celotno besedilo lahko preberete na povezavi >>>

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prepričani, da lahko ukrep široke uporabe hitrih HAGT testov za odkrivanje okužb s koronavirusno boleznijo SARS-CoV-2 prispeva k hitrejši zajezitvi širjenja covid-19. Ob sproščanju omejitev je po vladnem odloku sedaj zahtevan obvezen negativni test zaposlenih v gospodarskih družbah v nekaterih sektorjih kot pogoj, da lahko ponovno začnejo delati, s prehajanjem v oranžno fazo ukrepov pa pričakujejo vedno več teh dejavnosti. Zato na GZS Vladi RS predlagajo, da podaljša ukrep iz #PKP7, po katerem je gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam zagotavljala 40 evrov mesečno kot povračilo stroškov za izvajanje hitrih testov med zaposlenimi (ukrep je veljal do 31.1.2021) in zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja hitrih testov v celoti za vse podjetnike iz dejavnosti, pri katerih je z vladnim odlokom zahtevan negativen hitri test zaposlenih. Oba ukrepa bi veljala za čas, dokler Slovenija ne pride v zeleno fazo epidemije in bodo okužbe »pod nadzorom« oziroma jim bodo epidemiologi lahko sledili.Predlagajo tudi poenotenje izjem pri testiranju zaposlenih v trgovini s sistemom, ki velja za zaposlene v šolstvu – hitro testiranje ni potrebno, če ...

Vlada RS je določila več dejavnosti, kjer izjemoma lahko opravljajo storitve tudi v času epidemije. Pogoj je, da zaposleni enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je objavljen seznam nekaterih organizacij po Sloveniji, ki izvajajo hitre teste >>>

Z 31. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), ki je bil dne 4. 2. 2021 objavljen v Uradnem listu RS št. 15/21, se za obdobje od 5. 2. 2021 do 31. 12. 2021 ponovno uvaja pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na enak način, kot je bilo to urejeno v 20. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradnem listu RS, št. 152/20; v nadaljevanju: ZZUOOP) za obdobje od 24. 10. 2020 do 31. 12. 2020. Za obdobje med 1. 1. 2021 in 4. 2. 2021 kratkotrajne odsotnosti ni možno uveljaviti. Več na povezavi >>>  

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 15 (4. 2. 2021) je bil objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP), t. i. #PKP8. Zakon je začel veljati 8. februarja 2021. Dostopen je v pripetem dokumentu >>>

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila pregled ključnih ukrepov Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (#PKP8). Ogledati si ga lahko v pripetem dokumentu >>> Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) #PKP8, ki je bil potrjen na seji Državnega zbora 3. 2. 2021, prinaša nujne ukrepe, a je gospodarstvo s sprejetim besedilom zakona le delno zadovoljno, saj so podjetja od #PKP8 pričakovala več. Na GZS pričakujemo, da bodo izpuščena področja bolje naslovljena v napovedanem #PKP9. Na Gospodarski zbornici Slovenije kot pozitivno ocenjujejo rešitev pri kriznem dodatku, saj odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Na problematiko je GZS opozarjala že v začetku januarja, ko je dala pobudo za spremembo mnenja MDDSZ glede upoštevanja poslovne uspešnosti. Kot dobrodošel ukrep v #PKP8 ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Žal pa #PKP8 ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemala GZS in so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva. Ureditev povračila pri minimalni plači ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku ...

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih. Podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov. Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi ...

Na e-strokovnem srečanju so govorci razmišljali o tem, kako dosegati pričakovanja in zahteve kupcev avtomobilske industrije na eni strani ter kako ohranjati in nadgrajevati znanje ter kompetence zaposlenih na drugi strani, da bodo lahko izpolnjevali ta pričakovanja in zahteve.Mag. Dušan Zorc je ob predstavitvi trendov avtomobilske industrije poudaril, kako velik pomen ima ohranjati/nadgrajevati znanje/kompetence zaposlenih, da lahko sledimo in izpolnjujemo zahteve avtomobilske industrije. Edvard Oražem, mag. gosp. ing. je izpostavil ključne korake, kako obvladovati zahtevo, vezano na IMDS bazo - mednarodno bazo podatkov o materialih. Gost srečanja dr. Peter Eniko je predstavil svoje videnje spremljanja trendov ter zahtev, ohranjanja/nadgrajevanja znanja ter kompetenc pri sebi in sodelavcih.Srečanje je 1. februarja 2021 pripravil SIQ Ljubljana.

Na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti določilo znesek minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2021, je 1.024,24 eura. Znesek minimalne plače je objavljen v Uradnem listu RS št. 12 /2012 z dne 28. 1. 2021.

V pripravah na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta oblikujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve partnerstva pri največjem kulturno-promocijskem projektu Europe Readr. Gre za dolgoročen evropski projekt, pri katerem sodelujejo vse države članice, evropske inštitucije in številni zunanji partnerji. Z brezplačnim naborom evropske literature na temo prihodnosti bivanja želijo po vsem svetu spodbujati bralno kulturo, kritično razmišljanje in trajnostni način življenja. Ponosni in veseli bi bili, da bi pri projektu sodelovala tudi inovativna slovenska podjetja, da bi v skupnem sodelovanju po svetu širila narativo trajnostne prihodnosti bivanja in s svojo blagovno znamko krepila ugled in širila domet projekta. Hkrati bi tovrstno sodelovanje omogočilo še bolj ambiciozno implementacijo projekta po vsem svetu in opozorilo na osrednjo vlogo ustvarjalnosti v gospodarstvu. Kaj vam sodelovanje ponuja? - vidnost blagovne znamke podjetja v 50+ državah po vsem svetu (logotip na spletni strani, družbenih omrežjih, plakatih, razglednicah, videih in ostalem gradivu), - vidnost trajnostne naravnanosti podjetja, njegovega družbenega angažmaja in podpore evropskemu povezovanju, - sodelovanje v komunikacijskih kampanjah (video intervjuji z vašim podjetjem), ...

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021. Po de minimis ukrepih se meja dvigne z 800.000 na 1,8 mio EUR. Za podjetja, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela in katerih izguba prometa v upravičenem obdobju znaša vsaj 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, lahko država prispeva k delu fiksnih stroškov podjetij, ki jih ne krijejo njihovi prihodki, v znesku do 10 milijonov evrov na podjetje (prej 3 milijone evrov).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je na svoji spletni strani objavilo informacije glede (hitrega) testiranja delavcev na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ter cepljenja proti virusu:»Ukrep testiranja na prisotnost SARS-CoV-2 pri delodajalcih lahko uvrstimo med ukrepe zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. S tega vidika pojasnjujemo, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list Republike Slovenije, številka 43/11, ZVZD-1), določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. Delodajalci sprejemajo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na podlagi ocene tveganja. V primeru spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na sprejeto oceno tveganja, med katere sodi tudi nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, delodajalci opravijo revizijo ocene tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri sprejemanju revidirane ocene tveganja delodajalci spoštujejo prepisane postopke, ki vključuje posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki in objavo nove ocene tveganja.V določenih dejavnostih in delovnih procesih je s predpisi za obvladovanje epidemije predviden posebni presejalni programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in testiranje posameznih skupin delavcev oziroma testiranje v posebej opredeljenih situacijah.Delodajalci, ki jih neposredno ne zavezujejo ...