Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci Dneva delodajalcev, ki ga je 18. novembra 2020 organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v virtualni obliki. Na posvetu je bilo delo na domu predstavljeno skozi prizmo sedanje ureditve in usmeritev, kaj izboljšati, da bo postalo čim bolj dostopno delodajalcem in delavcem najširšega spektra. Šlo je za tretji posvet v okviru projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je označil delo na domu kot nujo današnjega časa. Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu, zlasti nekaterim dejavnostim, ponujamo možnosti, da delavec sam kreativno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela. Jaka Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, vidi delo na domu kot izziv za delodajalce in delavce. Lahko izgleda vabljivo, saj gre za delo v domačem okolju, hkrati pa so tudi nekatere slabosti, kot so neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, ...

Poleg zagotavljanja zdravja in življenja posameznikov je v tem trenutku ključno vprašanje v gospodarstvu, kako zagotoviti čim boljšo likvidnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta in obstoj podjetij. Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (#PKP6) pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji COVID-19, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila več predlogov amandmajev. Ob vnovični širitvi zajezitvenih ukrepov zaradi slabšanja epidemiološke slike večji delež podjetij ponovno opozarja na pomembno znižanje obsega tekočega poslovanja. Zato na GZS ocenjujemo, da je odgovorno predlagati izboljšave pri aktualnem predlogu 6. protikoronskega paketa. Ključni ukrep za najbolj prizadete panoge pomeni možnost delnega kritja fiksnih stroškov, vendar pa izračuni GZS kažejo, da bi po sedanjem predlogu le zelo prizadeto podjetje dobilo pomoč v obliki pavšalno določenega deleža nekritih fiksnih stroškov, ki bi pokril le 20 do 40 % četrtletnih oziroma 5 do 10 % letnih fiksnih stroškov. To je bistveno premalo glede na dejansko nastale fiksne ...

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Odlok začne veljati 18. novembra 2020 in velja 30 dni. V Republiki Sloveniji se glede na uradne podatke o številu okuženih spopadamo z drugim valom epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Še vedno smo priča njenemu hitremu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije. Glede na navedeno je Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 razglasila na območju celotne države. Vir: portal gov.si  

Evropska komisija je odobrila naložbeni sveženj v višini več kot 280 milijonov evrov iz proračuna EU za več kot 120 novih projektov iz programa LIFE. Ta sredstva EU bodo sprostila naložbe v skupni vrednosti skoraj 590 milijonov evrov za pomoč pri doseganju ambicioznih ciljev teh projektov na področju okolja, narave in podnebnih ukrepov. Približno 220 milijonov evrov je dodeljenih širokemu razponu projektov na področju okolja in učinkovite rabe virov, narave in biotske raznovrstnosti ter okoljskega upravljanja in obveščanja, več kot 60 milijonov evrov je namenjenih podpori projektom na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja nanje ter upravljanja in obveščanja. Med drugim bodo finančna sredstva namenjena tudi številnim projektom, ki bodo energetsko intenzivnim panogam pomagali zmanjšati emisije toplogrednih plinov v skladu z ambicioznim načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev. Več informacij >>>

Direktorat za podnebne ukrepe Evropske komisije organizira 19. novembra 2020 od 10:00 do 11:30 spletno konferenco, na kateri bodo predstavili nov razpis Sklada za inovacije. Razpis za podporo za manjše inovacijske nizkoogljične projekte v vrednosti med 2,5 in 7,5 milijona evrov bo objavljen 1. decembra, rok za oddajo vlog bo 10. marca 2021. Prenos bo potekal na povezavi >>> Predhodne prijave niso potrebne, po zaključku dogodka pa bo posnetek objavljen na spletni strani. Pred konferenco podrobnosti še niso znane, nekaj informacij lahko pridobimo iz uredbe Sklada za inovacije in predvidenih usmeritev, ki pa se lahko še spremenijo. Kategorije sektorjev nizkoogljičnih tehnologij, za katera bo mogoče kandidirati z manjšimi inovacijskimi projekti, so tako iste kot v prvem razpisu za velike projekte: energetsko intenzivne industrije, energija iz obnovljivih virov, shranjevanje energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, zajemanje in uporaba ogljika, medsektorske zadeve. Izbira projektov za podporo Sklada za inovacije bo temeljila na merilih, ki jih poznamo že iz prvega razpisa, s predvidenimi spremembami glede na razpis za velike projekte: - uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov (TGP), kjer je primerno (poenostavljena metodologija); - stopnja inovativnosti ...

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 16. november – Na današnji e-okrogli mizi z naslovom Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnem in kreativnemu so ugledni strokovnjaki predstavili svoje poglede na poti integriranja zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega v široko področje razvoja materialov prihodnosti. Predstavili so ključne trende ter razmišljali o načinih tkanja interdisciplinarnih povezav za doseganje rezultatov na poti k zelenemu, pametnemu in digitalnemu gospodarstvu ob podpori kompetentnih zaposlenih. Dr. Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma poudaril pomen dvojca ekološko in digitalno v novi evropski industrijski strategiji, ki predstavljata velike izzive tudi za Slovenijo, kjer ima pomembno vlogo prav strategija pametne specializacije (S4). Izpostavil je ključno vlogo povezovanja tako pri projektih kot v in med strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi. Izzivi, ki jih postavlja prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, so po njegovem mnenju veliki in zahtevajo tudi spremembe v mišljenju, na primer na področju transparentnosti in sledljivosti izdelkov, tehnologij in procesov ali analize velikih podatkov (big data). Antonija Božič Cerar, direktorica GZS-Službe za varstvo okolja ...

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na predsednika Vlade RS Janeza Janšo in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovila pismo, v katerem Vlado naproša, da ne zaostri ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ker ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih. GZS je pri tem izpostavila, da bi takšno postopanje povzročilo ponoven pretres v podjetjih, od katerih se številna že vse od pomladi soočajo z drastičnim upadom poslovanja, nekatera so komaj v ponedeljek ponovno začela s poslovanjem. Posredovani dopis >>>

Za vse, ki ste 12. novembra 2020 zamudili ogled predstavitev projektov ČMRLJ, MARTIN in KOC MAT 2.0 ali si želite predstavitve ponovno ogledati, je video predstavitev dostopna na YouTube kanalu tv.GZS >>>oziroma na spodnjem vgrajenem posnetku. Vabljeni k ogledu!

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji 10. 11. 2020 sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma tako imenovani #PKP6, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni COVID-19. Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet, itd. Več na portalu gov.si >>>