Arhiv: #razpisi: SPS objavil Javni razpis P1 plus 2021– Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Slovenski podjetniški sklad je v Ur. l. RS. št. 51/2021 objavil Javni razpis P1 plus 2021– Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Garancije tudi letos namenja zagotavljanju rasti in razvoju malih in srednje velikih podjetij preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanja obratnega kapitala, v povezavi z razvojnimi investicijami. Namenjene so tudi investicijam na področju čiste energije ter ostalim investicijam v podjetništvu in obrtništvu. Razpis je odprt do 15. 10.2021. Več na spletnih straneh gov.si in Slovenskega podjetniškega sklada.

Arhiv: #HR: Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti

Arhiv: #HR: Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti

Med podporniki pobude Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti, ki bo približala ključna znanja za uspešno delo in življenje v digitalni dobi, je tudi GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije. S pobudo nagovarjajo študente, iskalce zaposlitve ter zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ki morajo zaradi vse hitrejše digitalizacije pridobiti dodatna znanja in spretnosti, da bodo lahko najbolje uporabili vse prednosti sodobnih tehnologij.Med partnerji projekta je tudi IKT-Horizontalna mreža.Več o pobudi…

Arhiv: #GZS: Slovenija 5.0, naša in uspešna

Na novinarski konferenci 31. marca 2021, prvi v seriji dogodkov, so predsedniki organizacij Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Slovenski poslovni klub in AmChamSlovenia) poudarili, da je za vitko in prijazno državo ključna debirokratizacija, skupaj z večjo učinkovitostjo v administrativnih postopkih, kar pomembno vpliva na konkurenčnost našega poslovnega okolja. Prav tako je nujna uvedba socialno-razvojne kapice, ki prispeva k bolj stimulativnemu in motivacijskemu sistemu plačil in k razvoju panog z višjo dodano vrednostjo. Več…

Arhiv: #analitika: ZDA v infrastrukturno desetletje z dvigom davka na dohodek pravnih oseb

Bidnova administracija je presenetila svojo lokalno in svetovno javnost z najavo 3-4 bilijona USD težkega fiskalnega načrta (20 % ameriškega BDP) v obliki dveh zakonodajnih paketov, ki pa ga bo moral še potrditi kongres, v katerem imajo demokrati sicer rahlo večino. Večji del prvega paketa (2 bilijona USD) obsegajo investicije v fizično infrastrukturo, in sicer izgradnjo transportne infrastrukture (1 bilijon), projektov, ki bodo podprli obnovljive vire energije (700 milijard), javne zgradbe in hitri internet (400 milijard). Drugi del paketa (1 do 1,5 bilijona) bodo predstavljale investicije v človeško infrastrukturo, kot so plačana starševska odsotnost (550 milijard), olajšave za otroke (420 milijard), univerzalni javni vrtci (350 milijard) in brezplačno visoko šolstvo (500 milijard). Znesek, ki na prvi pogled predstavlja gigantski doprinos k svetovnemu povpraševanju, bo v primeru potrditve namenjen trošenju v naslednjih 10 letih (2 % BDP letno), kar težko opredelimo kot veliko državno intervencijo. Vseeno je potrebno imeti v mislih, da bodo določeni instrumenti podprli dodatna sredstva v ameriškem zasebnem sektorju. Veliko zanimanja je dvignila napoved dviga nekaterih davkov, s katerimi bi te investicije v ZDA financirali. 700 ...

Arhiv: #analitika: Avstrijski nabavniki optimistični kot (skoraj) še nikoli

Marčevski indikator avstrijskih nabavnih managerjev je bil 2. najvišji (po decembru 2017) v zgodovini merjenja kazalnika (22 let). Proizvodnja in nova naročila so se močno povečala, pri čemer bi podjetja proizvedla še več, če ne bi prihajalo do zamud pri dobavah (kovine in elektronski izdelki). Višje cene prevoza in cene surovin naj bi pomembno povečale tudi prodajne cene izdelkov. Tretji zaporedni mesec se je zaposlovanje okrepilo. Nabavniki so povečali nabave najbolj v 38 mesecih. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 27. marca do 2. aprila 2021

Arhiv: #analitika: Gospodarska klima v EU-27

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je pokazal podobno kot ostali indikatorji razpoloženja (indeksi nabavnih managerjev, IFO Institut itd.). Marca je bil medletno višji že za 4,1 točke v EU-27 ter se je približal februarskim (2020) predkriznim ravnem. V Italiji, Nemčiji in na Švedskem je bil precej višji kot marca lani (za 11 do 14 točk), na Češkem, Cipru, Madžarskem, Slovaškem in v Grčiji pa je bil precej nižji (za 12 do 18 točk). Glede na predhodni mesec se je optimizem v večini gospodarstev okrepil, izjema sta bili Češka in Estonija (stagnacija v zadnjih 4 mesecih). Pri rasti optimizma v industriji so izstopale Nemčija (daleč pred vsemi), Švedska, Slovenija, Italija in Avstrija. Zaupanje v trgovini se je v zadnjem mesecu sicer na ravni EU-27 pomembno okrepilo, še vedno pa je močno zaostajalo za vrednostjo v marcu. Podobno velja za storitvene dejavnosti, kjer pa se je optimizem izdatneje okrepil zaradi omilitve zajezitvenih ukrepov v številnih državah v večjem delu marca in pričakovanj o hitrosti in učinkovitosti cepiv. Gradbeni sektorji naslednjih držav so beležili pomemben dvig optimizma: grški, španski, nizozemski, danski, italijanski ...

Arhiv: #analitika: Trendi v gospodarstvu še vedno pozitivni

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v tretjem tednu marca medletno višja za 2 %, v primerjavi z enakim tednom 2019 pa je zaostajala za 4 %. To razlikovanje je pomembno, saj odraža moč zajezitvenih ukrepov, ki so bili lani marca že uvedeni. V primerjavi z enakim tednom leta 2019 je večina držav beležila padce, največji je bil v Italiji (7 %), v Avstriji je znašal 4 %, v Franciji in Nemčiji pa 2 %. Izjema je Hrvaška, kjer je bila poraba glede na primerljivi teden leta 2019 višja za 4 %. Število registrirano brezposelnih se je tudi v tednu do 30. 3. še naprej zniževalo, vendar z nekoliko manjšo dinamiko kot v predhodnih 20-ih dneh. Do 30. 3. je upadlo na 82.6600 (88.000 v februarju). V marcu je bilo tako 7.800 novih zaposlitev, v februarju 2020 denimo 6.700 in v marcu 2020 denimo 6.000 (Zavod RS za zaposlovanje). Novi zajezitveni ukrepi bodo v 1. polovici aprila ugodne trende verjetno nekoliko zaustavili, kljub temu pa bodo določene dejavnosti še zaposlovale tudi v tem obdobju (gradbeništvo). Navedeni ...

Arhiv: #razpisi: Javni razpis projekta DIVA

Arhiv: #razpisi: Javni razpis projekta DIVA

Če ste predstavnik malega ali srednje velikega podjetja, ki želi pospešiti svoj inovacijski proces z ustvarjalci iz kulturno-kreativnega sektorja, se prijavite na javni razpis projekta Interreg Ita-Slo DIVA in izkoristite priložnost financiranja. Namen razpisa za mala in srednje velika podjetja je spodbuditi inovacijsko soustvarjanje in povezovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter kulturno-kreativnimi organizacijami iz Veneta, Furlanije Julijske krajine in Slovenije. V okviru javnega razpisa DIVA je na voljo 900.000 €, za posamezni izbrani projekt do 45.000 €. Izvedba pilotnih projektov bo trajala do 10 mesecev. Rok za oddajo prijave je 17. maj 2021 do 12.00 ure. Več…

Arhiv: #vabilo: Poslovni forum Fakultete za elektrotehniko, 7. 4. 2021

Na forumu bosta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup in predsednik SBC - Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez predstavila pogled gospodarstva, v posebnem video sklopu pa bodo predstavljene dobre prakse sodelovanja Fakultete za elektrotehniko z gospodarstvom. Sledil bo panel, na katerem bodo sodelovali predstavniki fakultete, gospodarstva in ministrstva, ki bodo govorili o dodani vrednosti v Sloveniji kot enem največjih izzivov slovenskega gospodarstva. Cilj foruma pa je tudi, da vsi deležniki skupaj definirajo usmeritve in nadaljnje korake za doseganje skupnih ciljev. Dekan Fakultete za elektrotehniko, prof. dr. Gregor Dolinar, bo ob zaključku foruma povzel tudi sklepe in skupne dogovore ter sprejete nadaljnje korake h krepitvi sodelovanja tehniških fakultet in raziskovalnih inštitutov z gospodarstvom. Dogodek bo mogoče spremljati v živo na Youtube profilu UL FE.

Arhiv: #vabilo: E-delavnica Nepovratna sredstva za razvoj digitaliziranih izdelkov in storitev, 15. 4. 2021 od 09:00 do 13:00

Arhiv: #vabilo: E-delavnica Nepovratna sredstva za razvoj digitaliziranih izdelkov in storitev, 15. 4. 2021 od 09:00 do 13:00

Cilj delavnice je povezovanje članov SRIP-ov za skupni razvoj produktov preko prijav na ustrezne razpise, pri čemer se organizator (IKT horizontalna mreža in Združenje za informatiko in telekomunikacije) osredotočana uporabo digitalnih rešitev z vseh področij IKT horizontalne mreže v povezavi s tistimi od 9-ih domenskih SRIP-ov, kjer bodo udeleženci izkazali največ zanimanja. Po besedah predsednice EK von der Leyen je pred nami evropsko digitalno desetletje in leto podatkov. Komisija je že predstavila vizijo, cilje in možnosti za uspešno digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. To je ključnega pomena tudi za prehod na podnebno nevtralno, krožno in odporno gospodarstvo. V večino razvojnih programov in finančnih instrumentov je tako vgrajena pospešena digitalizacija, zato je potrebno prilagoditi načrtovanje projektov, digitalizaciji pa je namenjen tudi povsem nov program: Digital Europe Program.Ključ za konkurenčnost na mednarodnih trgih pa so inovativni digitalizirani izdelki in storitve, zato je nujno partnersko povezovanje domenskih in IKT organizacij, kjer vsak prispeva svoj del kompetenc.Cilj delavnice je povezovanje članov SRIP za skupen razvoj produktov preko prijav na ustrezne razpise, pri čemer se organizator (IKT horizontalna mreža in Združenje za informatiko ...

Arhiv: #poročilo: SBRA o programu EU za medregionalne naložbe v inovacije in sodelovanju Slovenije

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) je 31.marca 2021 pripravilo e-konferenco   Program EU za medregionalne naložbe v inovacije in sodelovanje Slovenije. Namen dogodka je bil predstaviti nov instrument Evropske komisije za medregionalne naložbe v inovacije (I3 – Interregional Innovation Investments) in možnosti za sodelovanje Slovenije v tem programu.Mag. Josip Mihalič, direktor Urad za kohezijsko politiko SVRK, je uvodoma predstavil priprave strategije pametne specializacije in operativnega programa za Slovenijo in mednarodno dimenzijo operativnega programa. Predstavnica Evropske komisije – generalnega direktorata za regionalno politiko Valentina Pinna je predstavila nov instrument, bodoče razpise in priložnosti za sodelovanje. Predstavljena so bila tudi regionalna inovativna partnerstva, ki jih koordinira generalni direktorat za regionalno politiko, pa tudi priprave na operativni program za izvedbo strategije pametne specializacije v Sloveniji in spodbujanje medregionalnega sodelovanja. O vlogi Vanguard iniciative pri pripravi medregionalnih inovativnih naložbenih projektov je ob koncu spregovoril Wim De Kinderen. Video posnetek je dostopen na YouTube kanalu SBRA >>> Prezentaciji sta dostopni preko portala SBRA: Valentina Pinna >>> Wim De Kinderen >>>

Arhiv: #koronainfo: MDDSZ in MIZŠ: Odsotnost z dela zaradi obveznosti varstva otrok in omejitve javnega prevoza

Sprejeti ukrepi Vlade za zaustavitev javnega življenja med 1. in 12. aprilom 2021, med katerimi je tudi ukrep izvajanja pouka na daljavo, zagotavljanje le nujnega varstva za otroke v vrtcih in za učence od 1. do 3. razreda ter omejeno delovanje javnega prevoza, lahko vplivajo na nemožnost opravljanja dela delavca zaradi nastanka višje sile.Vlada RS je na portalu gov.si v zvezi s tem ukrepom objavila dodatna pojasnila >>>

Arhiv: Pogled SRIP-a MATPRO v prihodnost Slovenske strategije pametne specializacije

Predstavniki Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) so 29. 3. 2021 na interaktivni spletni delavnici predstavili svoje poglede na prenovo slovenske strategije pametne specializacije. To je bila po uvodni delavnici (26. 3. 2021) prva izmed načrtovanih devetih predstavitev strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, pripravljenih v okviru Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.   Govorci (po začetni sekundi):  9:27 -uvodni nagovor predstavnikov SRIP-a MATPRO (Vesna Nahtigal, koordinatorka in MarkoDrobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO) 28:57- dr. Bojan Podgornik, IMT (jekla in posebne zlitine) 37:12 - dr. Jožef Medved, OMM NTF UL (aluminij) 46:45 - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut (multikomponentni in pametni materiali) 55:05 - dr. Bojan Podgornik, IMT (zaključno razmišljanje po predstavitvi fokusnih področij) 57:15 - Andreja Sever, GZS (razvoj človeških virov) 1:04:09 - Antonija Božič Cerar, GZS (trajnost) 1:09:44 - predstavniki podjetij in institucij znanja (Aquafil, Impol, SIJ Group, IMT) 1:23:56 - Marko Drobnič ( zaključne misli) 1:27:37 - vprašanja in odgovori Prezentacija (ppt)>>> VAS ZANIMA SODELOVANJE V SRIP-u MATPRO?  VEČ INFORMACIJ >>>

Arhiv: #GZS: Seja Strateškega sveta GZS za energetski prehod: Pričakovanja gospodarstva še naprej ostajajo zanesljiva, konkurenčna in nizkoogljična oskrba z energijo

Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru seje Strateškega sveta GZS za energetski prehod 29. marca 2021 oblikovala stališča s strani gospodarstva in energetskih družb na Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Gospodarstvo je mnenja, da za opustitev premoga leta 2033 ne bomo dovolj celovito pripravljeni in tudi v prihodnje pričakuje zanesljivo, nizkoogljično oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je oblikovala stališča do osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva opustitev rabe premoga v letu 2033. GZS je mnenja, da za takšno strateško spremembo takrat še ne bomo pripravljeni. Slovensko gospodarstvo v prihodnosti pričakuje zanesljivo in nizkoogljično oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah.  IZSTOP IZ PREMOGA NI SAMO STVAR PREMOGOVNIH REGIJ Ključna pripomba GZS na omenjeni dokument je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena zgolj na premogovni regiji Zasavje in SAŠA, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranje premogovnega dela Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno ...

Arhiv: #analitika: Avtomobilska industrija pred cunamijem naročil?

Proizvodnja (sestava) vozil in avtomobilskih delov naj bi v obdobju 2021-2022 dosegla visoko rast, ki bo nadomestila padec v 2020, vendar bo rast osredotočena na elektrifikacijo in digitalizacijo. Izziv predstavlja slabša dosegljivost nekaterih vitalnih delov (polprevodniki) ter višje cene surovin (baker, železo, aluminij). Moody's ocenjuje, da naj bi letošnja globalna rast prodaje lahkih vozil znašala 7 %. Rast proizvodnje naj bi bila še večja - Valeo ocenjuje 10-odstotno globalno rast. Schaeffler, pomemben igralec v avtomobilizmu, ocenjuje rast proizvodnje bolj konzervativno, pri 7,2 %. Kljub temu se vsi strinjajo, da bomo globalen vrh prodaje iz leta 2017 ponovili šele v 2025, kljub 5,2-odstotni rasti proizvodnje. Leta 2020 je bilo sicer prodanih 78 mio vozil, v 2017 pa 95 mio. Visoki padci prodaje na razvitih trgih v 2020 naj bi pomenili tudi visoko rast v 2021. Zahodnoevropski trg naj bi se v 2021 okrepil za 11,2 %, ameriški za 5,6 % (Moody's). Stellantis, novo združeno podjetje Fiat Chrysler in skupine PSA v Evropi pričakuje 10-odstotni odboj prodaje, 8-odstotnega v ZDA ter 5-odstotnega na Kitajskem. Kar je pri tem še zanimivo, je ...

Arhiv: #analitika: Več zajezitvenih ukrepov ni skalilo optimizma v območju evra

Sestavljeni (kompozitni) kazalnik zaupanja nabavnih managerjev v območju evra je marca narasel na 8-mesečno najvišjo vrednost (52,5, še februarja pri 48,8). K temu sta prispevala tako indikator storitvenega dela gospodarstva (rast s 45,7 na 48,8) kot industrije (rast iz 57,6 na 63,0). V industriji je bil optimizem celo najvišji po letu 1997. Vsekakor izgleda, da usklajena ekspanzivna fiskalna politika po vsem svetu vodi v visoko rast povpraševanja po različnih industrijskih izdelkih. Cene blaga naj bi rasle najhitreje v zadnjih 10 letih, kar naj bi bilo tudi posledica preobremenitve dobavnih verig. Industrija v območju evra naj bi že drugi zaporedni mesec zaposlovala. Pri tem je pomembno, da so se okrepila naročila tudi v Franciji. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021

Arhiv: #koronainfo: Podaljšan rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej

Državni zbor RS je 26. 3. 2021 sprejel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS), v katerem je tudi določba o podaljšanju roka za oddajo obračunov DDPO in DohDej do 30. aprila 2021. Čeprav omenjen zakon tik pred koncem marca še vedno ni objavljen v Uradnem listu RS, smo na Finančni upravi kljub temu v sistemu eDavki že prestavili rok za oddajo omenjenih obračunov na 30. 4. 2021. To pomeni, da lahko zavezanci obračuna DDPO in DohDej oddajo do konca aprila 2021. Vir: portal gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: Rok za predložitev letnih poročil podaljšan do 30. aprila

AJPES obvešča zavezance, da je Državni zbor RS 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A), ki v 6. členu določa predložitev letnih poročil najpozneje do 30. aprila 2021. Po informaciji Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora RS bo zakon v skladu s Poslovnikom DZ RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Čeprav zakon še ne bo objavljen v Uradnem listu RS, bo aplikacija za predložitev letnih poročil na portalu AJPES odprta tudi po 31. marcu 2021. Roki za predložitev premoženjskih bilanc ostajajo nespremenjeni. Vir: AJPES

Arhiv: #analitika: IFO ohladil prognozo nemške rasti v 2021, dvignil pričakovanja v 2022

Nemški inštitut IFO je v najbolj sveži napovedi Nemčiji pripisal 3,7-odstotno rast BDP za 2021 in 3,2-odstotno v 2022. Z vidika primerjave na predhodno zimsko napoved so tako znižali obete za rast v 2021 za 0,5 odstotne točke in jih za 2022 dvignili za 0,7 odstotne točke. Stroške »koronakrize« so ocenili pri 405 mrd EUR, kar denimo predstavlja 12 % nemškega BDP. Območje evra naj bi se po njihovi oceni v 2021 okrepilo bolj, in sicer za 4,5 % in v 2022 za 3,9 %. Napovedi za Slovenijo niso naredili, so pa obete za rast BDP za Poljsko postavili pri 4,1 %, za Madžarsko pri 6,4 % in za Češko pri 6,1 %. Svetovna trgovina naj bi se okrepila za 8,1 %, po 5,3 % padcu v 2020. Povprečno ceno sodčka nafte vidijo pri 61 USD v 2021 (blizu aktualnih nivojev oz. nekoliko pod njimi), razmerje EUR/USD pa pri 1,21. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021  

Arhiv: #analitika: Krepitev kazalnika gospodarske klime

Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov v marcu 2021 glede na februar 2021 se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke). Med podkomponentami gospodarske klime je bilo tako ključno izboljšanje razpoloženja v industriji. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se izboljšuje že zadnjih 12 mesecev: glede na februar 2021 je bila marčevska vrednost višja za 5 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja za 10 in od vrednosti v marcu 2020 za 18 odstotnih točk. Najbolj so se izboljšali kazalniki pričakovanega zaposlovanja, skupnih in izvoznih naročil. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila marca 2021 za 6 odstotnih točk višja kot februarja 2021, od vrednosti v marcu 2020 je bila višja za 10 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa kar za 25 ...

Arhiv: #analitika: UMAR ohranja ugodne srednjeročne obete za gospodarsko rast

UMAR je pričakovano ohranil ugodne obete za slovensko gospodarsko rast, kar je predvsem posledica ugodnih predpostavk o ocenah v mednarodnem okolju (okoli 3,8-odstotna rast BDP v območju evra v 2021 in 2022). Slovenski BDP naj bi tako porasel nekoliko bolj, za 4,6 in 4,4 %. V nasprotju z zadnjo napovedjo so izboljšali poglede na dinamiko na trgu dela (rast zaposlenosti za 0,8 % po SNA), povprečno spremembo cen pa še vedno vidijo »le« pri 0,8 % v 2021 (prej 0,6 %) in 1,2 % v 2022 (prej 1,9 %). Znižanje obetov za tekoče leto pripisujejo predvsem relativno manjšemu padcu v 2020 od svojih pričakovanj. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 22. do 26. marca 2021

Arhiv: #analitika: Krepitev gospodarstva v drugem tednu marca

Medletni upad industrijskega odjema elektrike (veliki industrijski porabniki) se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Ti podatki so presenetljivi, saj je bila denimo industrijska proizvodnja v januarju medletno višja za 1,8 % (poraba električne energije v zadevnem mesecu je bila nižja za 6,5 %), medtem ko je optimizem v industriji visok že zadnjih nekaj mesecev. Na podlagi teh razlik v Analitiki GZS sklepajo, da se krepi predvsem del industrije, ki je energetsko manj intenziven (elektro, farmacevtska, avtomobilska industrija). Medletni upad porabe elektrike je bil v drugem tednu marca nekoliko manjši kot teden prej. Potem ko se je v 1. tednu marca medletni upad porabe ob ponovni zaostritvi ukrepov v obalno-kraški regiji poglobil na 6 %, se je v 2. tednu marca ob vplivu dodatnega sproščanja ukrepov v dveh regijah (odprtje teras gostinskih lokalov) zmanjšal na 4 %. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami ...

Arhiv: Prenova Slovenske strategije pametne specializacije - uvodna predstavitev

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v petek, 26. 3. 2021 pripravila uvodno predstavitev in izhodišča za prenovo Slovenske strategije pametne specializacije.V nadaljevanju se bo do 14. aprila 2021 zvrstilo še devet predstavitvenih delavnic strateško-razvojnih inovacijskih partnerstev, na katerih bodo predstavili svoje poglede na prenovo S4.SRIP MATPRO se bo predstavil 29.marca 2021 ob 13. uri. Neposredni prenos si je mogoče ogledati tudi preko YT kanala SVRK.

Arhiv: #koronainfo: Vlada Republike Slovenije sprejela ukrepe za zajezitev epidemije COVID-19

Vlada RS je na 67. redni seji na podlagi posvetovalne skupine 28. 3. 2021 sprejela za zajezitev epidemije COVID-19, ki bodo veljali med 1. in 12. aprilom 2021. Več na portalu gov.si >>>

Arhiv: #razpisi: Odprt EIC Pathfinder 2021

Projektni predlogi morajo reševati probleme ali izzive na treh temah programa: (1) umetna inteligenca, (2) avtonomne naprave in materiali ali (3) prebojna proizvodnja energije z ničnimi emisijami za popolno dekarbonizacijo. Subvencije bodo dodeljene visoko inovativnim projektom od ideje do razvoja prototipa (TRL 1 - TRL 4). Upravičenci so konzorciji vsaj treh podjetij iz treh različnih držav. Podjetja lahko prejmejo do 3 mio EUR oz. do 100-odstotno sofinanciranje. Rok za oddajo vlog je 19. 05. 2021. Več >>>

Arhiv: #razpisi: Odprt EIC Accelerator 2021

EIC Accelerator je namenjen MSP-jem in start-upom za spodbujanje inovacij. Podpira razvoj novih izdelkov, storitev in poslovne modele, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast in oblikovali nove trge ali vplivali na obstoječe v Evropi in po svetu. Podjetja lahko prejmejo od 0,5 mio do 2,5 mio EUR oz.do 70 % sofinanciranje. Upravičeni so stroški raziskovalnih ter razvojnih aktivnosti od stopnje TRL 6 do TRL 9. Na razpis se podjetja lahko prijavijo samostojno. Rok za oddajo vlog je 9. 6. 2021 oziroma 6. 10. 2021. Več >>>

Arhiv: #GZS: Projektno sodelovanje

Arhiv: #GZS: Projektno sodelovanje

Na portalu GZS - Projektno sodelovanje si lahko ogledate aktualne projekte, v katerih sodeuje Gospodarska zbornica Slovenije ter arhin zaključenih projektov Poleg aktualnih novic in napovednih dogodkov je objavljena tudi povezava na Kreativni portal, ki govori o povezovanju kulturne in kreativne industrije z drugimi industrijskimi sektorji.  

Arhiv: #vabilo: Spletni seminar Program EU za medregionalne naložbe v inovacije in sodelovanje Slovenije, 31. 3. 2021 od 14.00 do 15.30

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) vas vabi na brezplačni spletni dogodek, na katerem bo predstavljen novi instrument Evropske komisije za medregionalne naložbe v inovacije (I3 – Interregional Innovation Investments) in priložnosti za sodelovanje slovenskih udeležencev v tem programu. Vabljena predstavnica Evropske komisije – generalnega direktorata za regionalno politiko, ki bo predstavila nov instrument, bodoče razpise in priložnosti za sodelovanje. Prav tako bodo predstavljena regionalna inovativna partnerstva, ki jih generalni direktorat za regionalno politiko koordinira ter priprave na operativni program za izvedbo strategije pametne specializacije v Sloveniji ter spodbijanje medregionalnega sodelovanja. Dogodek je brezplačen, potekal pa bo v angleškem jeziku 31. marca 2021 od 14.00 do 15.30 preko spletne platforme WebEx. Program dogodka >>> Prijave >>>

Arhiv: #koronainfo: Vlada sprejela Sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) so bili s t. i. sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE. Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno, kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je, kot začasen ukrep, podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ...

Arhiv: #koronainfo: GZS za ohranitev delovanja gospodarstva

Ob zadnjih podatkih o vnovičnem porastu števila okužb s koronavirusom tudi v Sloveniji Gospodarska zbornica Slovenije poziva Vlado RS, da v primeru morebitnega ponovnega zaostrovanja ukrepov zagotovi čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva. Jutri, v sredo, 24. marca, bo Vlada odločala o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusnih obolenj v prihodnjih tednih, kar bi lahko vodilo do pomembnih sprememb pri odlokih, ki vplivajo na delovanje gospodarstva. V javnosti je bilo govora tudi že o morebitnem ponovnem zapiranju nekaterih »manj nujnih« gospodarskih dejavnosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije so na podlagi lastne ankete med gospodarstveniki ob koncu lanskega leta pokazali, da delovna mesta niso glavni vir okužb. Še pomembneje, to potrjujejo tudi aktualni podatki na covid sledilniku. V zadnjem tednu, med 15. in 21. marcem, na primer, je delež okužb na delovnem mestu znašal 11,2 %, v trgovini pa zgolj 0,8 %. Druge pretežno prostočasne aktivnosti prebivalstva so torej tiste, kjer se okužbe izraziteje širijo. Gospodarstvo že danes deluje preventivno in odgovorno, investira v nakupe zaščitnih sredstev za svoje zaposlene ter tudi vse bolj izvaja hitre teste. Zato predlagamo, da Vlada skrbno preuči morebitne dodatne zaostrovalne ukrepe ...

Arhiv: #razpisi: Objavljeno javno povabilo podjetjem za sodelovanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2020

Arhiv: #razpisi: Objavljeno javno povabilo podjetjem za sodelovanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2020

Javna agencija SPIRIT Slovenija je objavila javno povabilo za podjetja, ki jih zanima sodelovanje na slovenskem paviljonu na največjem dogodku letošnjega in prihodnjega leta, svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju. Podjetjem, ki bodo nastopila na tem dogodku, so namenjene tudi finančne spodbude. Na ta način želijo organizatorji slovenske predstavitve na Expu 2020 spodbuditi odziv vseh podjetij, ki si zaradi svojih idej in poslovnih rešitev zaslužijo biti del prestižne svetovne razstave. Prijava podjetij za sodelovanje na slovenskem paviljonu je možna preko spletne strani Slovenija na Expu 2020, prijave pa bodo odprte do 30. 4. 2021. Podrobnejše informacije na portalu SPIRIT Slovenija >>>

Arhiv: #koronainfo: Podaljšanje interventnih ukrepov na davčnem področju

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi so podaljšani do 30. junija 2021. Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, se do 30. junija 2021 podaljšuje veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (tj. odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti). Vir:  portal gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: Z ministri o možnostih podaljšanja moratorija kreditov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skupaj z Združenjem bank Slovenije (ZBS) in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) na sestanku pri finančnem ministru Andreju Širclju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku predstavila argumente za potrebno podaljšanje moratorijev kreditov za ekonomsko najbolj prizadete, dlje časa zaprte gospodarske panoge tudi po 1. aprilu 2021. Ob ponovnem zagonu bodo podjetja iz dejavnosti turizma, gostinstva, hotelirstva, smučišč, žičničarjev, športa rekreacije in regeneracije potrebovale nova likvidna sredstva. Za ta podjetja pomeni nepodaljšanje moratorijev kreditov avtomatično poslabšanje bonitete ter posledično višje stroške financiranja ter spremenjeno obravnavo pri bankah ter oteženo dostopanje do novih kreditov. GZS je za podjetja ekonomsko najbolj prizadetih panog zato predlagala: - podaljšanje iztekajočega ukrepa moratorijev kreditov tudi po 31.3.2021, vsaj do konca leta 2021, za kar je potrebna odobritev Evropskega bančnega organa EBA; - sprejetje nove - poenostavljene poroštvene sheme v okviru zakonskih podlag in ukrepov. Pri tem je izpostavila, da mora biti poroštvena shema države enostavna, dostopna, fleksibilna ter predvsem učinkovita tudi za manjša in srednja podjetja najbolj prizadetih ...

Arhiv: #HR: Na intervizijski skupini o digitalizaciji in vpeljavi industrije 4.0 z vidika HR

Po Gartnerju vodilni kadrovski timi aktivno pomagajo svojim organizacijam, da se pripravijo na prihodnost dela. Vodje kadrovskih služb svetujejo vodjem o prihodnjih vlogah in veščinah, ki jih bodo potrebovali, na področju dela na daljavo in spreminjanju organizacijskih procesov. Vendar mora tudi HR zakorakati na pot digitalne transformacije. Gre za metamorfozo, ki vključuje HR in organizacijo kot celoto. Toda digitalizacija nekaterih kadrovskih procesov samo zaradi digitalizacije same ni nikoli dobra ideja. Privede do uvedbe (drage) tehnologije, ki ne ustreza dejanskim potrebam podjetja. Zato se bomo 24. marca 2021 na intervizijski skupini HR v okviru SRIP-a MATPRO o temi »Digitalizacija in vpeljava industrije 4.0 z vidika HR« pogovarjali s Tilnom Stenovcem in Lukom Ločniškarjem iz podjetja Hudlajf d.o.o.  

Arhiv: #varstvo okolja: EU ETS - brezplačna dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025

Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila Izvedbeno uredbo* o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025. Revidirane referenčne vrednosti so določene na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti naprav glede toplogrednih plinov. Za vsako referenčno vrednost je bil izračunan povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v letih 2016 in 2017. Izvedbena uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.  *Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta Vir: GZS - Služba za varstvo okolja

Arhiv: #vabilo: Sodelovanje s CERN, 15. 4. 2021 ob 9.00, splet

Pridruženo članstvo Slovenije v CERN-u omogoča slovenskim podjetjem sodelovanje na CERN-ovih javnih razpisih. Ti so pripravljeni za zelo različna področja, zato lahko na njih sodelujejo tako visokotehnološka podjetja kot ponudniki osnovnih življenjskih potrebščin. Več možnosti za sodelovanje imajo sicer podjetja, ki ponujajo inovativne izdelke ali rešitve, to pa tako ali tako velja za vse razvite trge z močno konkurenco.    CERN je evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev.    Kakšni so postopki za sodelovanje na razpisih, kje so kontaktne točke in kakšne izkušnje imajo slovenska podjetja, ki poslujejo s CERN-om, boste izvedeli na spletnem dogodku v organizaciji GZS-Centra za mednarodno poslovanje. Program: 09.00 – 09.05 Pozdravni nagovor Matej Rogelj, direktor Centra za mednarodno poslovanje na GZS    09.05 – 09.20 Predstavitev priložnosti sodelovanja s CERN  Samo Tuma, ILO CERN    09.20 – 10.00 Predstavitev dobrih praks:   ŽUST-AL d.o.o. – Grega Žust   10.00 – 10.15 Dodana vrednost za člane sekcije ScienceTech  Janko Burgar, predsednik sekcije ScienceTech na GZS    10.15 – 10.25 Vprašanja in odgovori  Udeležba na dogodku je brezplačna. Prijave sprejemajo preko spletnega obrazca do vključno 13. 4. 2021.

Arhiv: #analitika: FED ohranja politiko ugodnega financiranja

Zasedanje ameriške centralne banke FED je po pričakovanjih minilo v znamenju dviga gospodarske rasti za ZDA (s 4,2 na 6,5 %). Povprečni napovedovalec centralne obrestne mere ne pričakuje njenega dviga pred letom 2024. Število brezposelnih v ZDA je še vedno za 9,5 mio nižje kot pred 12 meseci in verjetno je to kazalnik, ki ga FED ob BDP tudi najbolj pozorno spremlja. Stopnja zaposlenosti je zdaj 957 %, cilj FED-a pa je 60 %. Ko bo cilj dosežen, si lahko morda obetamo spremembo na področju vodenja monetarne politike. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Rast plač še vedno pretežno osredotočena na javni sektor

Januarska rast plač (9,4 % bruto) je bila še vedno visoka, in je izvirala iz visokih izrednih dodatkov. To je dvignilo povprečno izplačano bruto plačo v sektorju država za 23 %. Rast v zasebnem sektorju je bila precej bolj umirjena (+3,7 %) in je izvirala pretežno iz dviga minimalne plače in potrebnih uskladitev plač v plačnih razredih ter zakonskih dodatkov (delovna doba). V gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti je zaradi tega povprečna bruto plača narasla za 4,7 % oz. za 6,3 %. V gostinstvu je povprečna bruto plača padla (-4,9 %), kar je bila tudi posledica poslabšane plačne strukture, ki izvira iz znižanja števila zaposlenih. Tudi v prometu in skladiščenju je upadla, za 0,4 % kot v rudarstvu (-2,3 %). V predelovalnih dejavnosti je rast povprečne plače znašala 1,8 %. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Rast uvoza iz slovenskih proizvodnih lokacij v tujini

Blagovni izvoz Slovenije se je po metodologiji plačilne bilance skrčil za 5,5 %, kar je nekoliko več, kot je znašal padec po metodologiji Eurostata/Statističnega urada RS (-2,8 %). Razlika v dinamiki izvoza (in uvoza) še vedno izvira iz prispevka večanja skladiščenih in izvoženih zdravil v Švico za večjega slovenskega naročnika v tuji lasti. Izvoz blaga v EU se je skrčil za 6,4 %, na področje EFTA je upadel za desetino (pozor: rast pri SURS metodologiji), v druge evropske države pa je porasel za 0,5 %, kar izvira predvsem iz večjega izvoza v Rusko federacijo (+11 %). Izvoz v ZDA, ki je sicer znašal 2 % celotnega izvoza, se je povečal za 0,9 %. Če povzamemo, so bili ti podatki rahlo razočaranje, saj je bila januarska rast industrijske proizvodnje pozitivna, verjetno pa izvira tudi iz različne razporeditve delovnih dni v januarju 2021 glede na januar 2020. Na uvozni strani je bil padec višji (-11,5 %), vendar je porasel uvoz iz BiH, Makedonije in Srbije (od 3 do 25 %), kar po oceni Analitike GZS predstavlja rast pri uvozu polizdelkov za slovensko ...

Arhiv: #analitika: Neto dolg do tujine pozitiven le pri državi

Januarja 2021 je bruto dolg do tujine znašal 49,5 mrd EUR, kar je 4,8 mrd EUR več kot pred enim letom. V zadnjem letu sta svojo zadolženost najbolj povečali država (3,1 mrd EUR) in centralna banka (1,8 mrd EUR), medtem ko je zadolženost preostalih sektorjev ostala skoraj nespremenjena. Dve tretjini bruto dolga je dolgoročnega. Pomembnejše kot to je neto dolg do tujine oz. razlika med obveznostmi in terjatvami. Januarja 2021 je znašal -0,16 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 1 mrd EUR. Do tujine je bila po neto principu zadolžena zgolj država (20,0 mrd EUR), vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Slab marčevski začetek pri električni energiji

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Do poglobitve medletnega upada je prišlo tudi v večini naših glavnih trgovinskih partneric. V Avstriji je bil medletni upad približno enak kot na začetku prvega vala epidemije (14 %). Na Hrvaškem, v Franciji in Italiji je bila poraba elektrike medletno manjša za 1, 4 oz. 7 %. V Nemčiji je medletni upad ostal 4-odstoten. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #INOviranje: Evropska komisija ustanovila Evropski svet za inovacije (EIC)

Evropska komisija je 18. marca 2021 na spletnem dogodku ustanovila Evropski svet za inovacije (EIC) s proračunom v višini več kot 10 milijard evrov za obdobje 2021–2027, da bi podprla razvoj in širitev prodornih inovacij. EIC temelji na uspešnem pilotnem programu v okviru programa Obzorje 2020 in ne predstavlja le novosti v programu Obzorje Evropa, temveč je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj združuje raziskave o nastajajočih tehnologijah s programom Pospeševalec in namenskim premoženjskim skladom, tj. skladom Evropskega sveta za inovacije, z namenom širitve inovativnih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP). Približno 3 milijarde evrov iz proračuna EIC bodo namenjene skladu EIC. Poleg tega je objavljen prvi letni delovni program EIC, ki odpira možnosti financiranja v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov v letu 2021. Obenem se lahko vložijo tudi kandidature za dve nagradi, in sicer za nagrado za inovatorke ter nagrado za evropsko prestolnico inovacij. Več na povezavi >>>

Arhiv: #razpisi: Najava objave razpisa P4D 2021 - Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

Predmet razpisa Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) je sofinanciranje upravičenih stroškov za zagotovitev tehnične opremljenosti ter digitalne transformacije ključnih proizvodnih in poslovnih procesov. Področje digitalne transformacije zajema izboljšave izkušnje kupca, razvoj procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje, vpeljava digitalnih poslovnih modelov, izvedbo projektov industrije 4.0., idr. Do prijave so upravičeni MSP-ji, ki imajo vsaj 5 zaposlenih. Podjetja lahko prejmejo od 30.000 EUR do 100.000 EUR oz. do 60 % sofinanciranje. Razpis bo objavljen 2. 4. 2021 ali 9. 4. 2021. Več na portlu SPS >>>

Arhiv: #koronainfo: Podaljšana ukrep odloga izvršbe in ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji do 18. aprila podaljšala ukrep odloga izvršbe in ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe. Več na portalu gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: Dokazovanje upada prihodkov pri čakanju na delo in pri mesečnem temeljnem dohodku

Za uveljavljanje ukrepa čakanja na delo in prejema mesečnega temeljnega dohodka (MTD) morajo zavezanci izpolnjevati določene zakonske pogoje. Na portalu gov.si  >>> je objavljen povzetek pogojev za dodelitev teh pomoči. Podrobnejše informacije so objavljene na storitveni spletni strani Finančne uprave.

Arhiv: #poročilo: Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?

Robotizacija industrije je proces, ki je neizogiben in že poteka, je pa zaposlene na poti robotizacije nujno opremiti z ustreznimi kompetencami, so se strinjali govorci in udeleženci posveta »Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?«, ki ga je 16. marca 2021 pripravila GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije. Nekaj ključnih poudarkov: Antropolog dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je prikazal dve smeri širšega razumevanja naše prihodnosti z roboti: distopično (roboti nas bodo uničili) in utopično (pozitivno sobivanje z roboti). Izpostavil je načelo umirjenih tehnologij - koncept, kjer tehnologija zahteva najmanjšo mero pozornosti in podpira ljudi iz ozadja. V fokus razvoja je potrebno postaviti ljudi. V razvoj tehnologij in produktov je smiselno vključiti tudi družboslovce (antropologe, sociologe, pravnike, psihologe in druge strokovnjake). Dr. Peter Wostner (UMAR) je poudaril, da je digitalna preobrazba najpomembnejša preobrazba prihodnosti. Smer, za katero se bo Slovenija odločila v tem trenutku, je odločilna za našo prihodnost, predvsem v luči nujnosti povečanega vlaganja v pametno, digitalno in krožno. Opozoril je na raziskave, ki kažejo, da imajo države, ki so bolj intenzivno robotizirane, višjo raven zaposlenosti. Slovenci naj bi vpliv digitalnih ...

Arhiv: #vabilo: Spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije, od 26. 3. do 19. 4. 2021

Arhiv: #vabilo: Spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije, od 26. 3. do 19. 4. 2021

SLOVENSKA STRATEGIJA PAMENTE SPECIALIZACIJE za programsko obdobje 2021 – 2027 PROCES PODJETNIŠKEGA ODKRIVANJA - EDP Vabilo na spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije OPREDELITEV PRIORITETNIH PODROČIJ, FOKUSNIH PODROČIJ IN PRODUKTNIH SMERI Vabljeni vsi, ki vas zanima: - kako bo oblikovana vsebina Slovenske strategije pametne specializacije - S4 za programsko obdobje 2021–2027? - katera so in bodo njena prednostna področja, fokusna področja in produktne smeri? - kakšna je razlika med predhodnim in omogočitvenim pogojem?  Delavnice bodo potekale od 26. marca do 19. aprila 2021  Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) vas vabi k sodelovanju na spletnih delavnicah, na katerih bomo skupaj iskali odgovore na zgornja in podobna vprašanja. Zaključki razprav bodo prispevali k oblikovanju razvojnih prioritet, opredeljenih v prenovljeni S4. V obdobju od 26. marca do 19. aprila 2021 bo organizirana uvodna in devet področnih spletnih delavnic - webinarjev po prioritetnih področjih uporabe S4 po naslednjem vrstnem redu:  Dan  Datum in ura ...

Arhiv: #GZS: Gospodarski krog podpira uvedbo razvojne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpirajo uvedbo razvojne oziroma socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. V sporočilu za javnost so zapisali: »Gospodarske organizacije, ki sodelujemo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpiramo uvedbo razvojne oz. socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. Po drugi strani se soočamo z odhodom talentiranih Slovencev v tujino. Če slovenski vrhunski strokovnjaki in talenti zapuščajo Slovenijo, je to škodljivo za vse. Večina držav v EU je prepoznalo smiselnost kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 držav članic. Poleg tega je razvojna kapica tudi korektna, saj je višina pokojnine v Sloveniji omejena. Zato je povsem smiselno, da je omejena tudi višina prispevkov. V gospodarstvu se zavedamo zmožnosti javnih financ, zato ...

Arhiv: #analitika: Cena razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače 200 mio EUR

Na podlagi števila zavezancev za dohodnino za leto 2018 in podatka o distribucija plač so v Analitiki GZS ocenili, da bi pri socialni kapici na prispevke delodajalcev in delojemalcev pri višini 4.640 EUR bruto plače, bruto izpad socialnih prispevkov znašal 300 mio EUR. Ker prispevki delojemalcev vplivajo na gibanje davčne osnove za odmero dohodnine, bi znižani prispevki dvignili obračunano dohodnino za 60 mio EUR (upoštevaje efektivno davčno stopnjo za navedene dohodninske razrede). Zaposleni bi prejemali višji neto prejemek v skupni višini 115 mio EUR. Upoštevaje 50-70-odstotno mejno nagnjenje k trošenju (pri nižjih plačah 70 % in pri višjih 50 %), to pomeni dodaten priliv od davkov na potrošnjo v višini 18 mio EUR (25 % stopnja obdavčitve potrošnje). V nadaljevanju so v Analitiki GZS  ocenili pozitivne učinke uvedbe socialne kapice zaradi izplačevanja višjih dohodkov in dodatnega zaposlovanja. Ocenjujejo, da bi to povečalo število dobro plačanih delovnih mest za okoli 5 % (1.400), povprečne izplačane plače pri prejemnikih visokih plač pa dvignilo za okoli 2-3 %. To bi dvignilo vplačano dohodnino za 15 mio EUR, davek na potrošnjo za 2,3 ...

Arhiv: #analitika: Podatki o industrijski proizvodnji nad pričakovanji

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. V predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo glavnino industrijske proizvodnje, je bila vrednost industrijske proizvodnja medletno višja za 1,8 %, v rudarstvu nižja za 7,8 % in v oskrbi z električno energijo nižja za 3,9 %. Blaga rast je nekoliko presenetila, saj je bila januarja poraba električne energije medletno nižja za okoli 3 %, vendar je bila ta očitno posledica nižje aktivnosti v storitvah. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike). Padec je bil relativno visok v nizko tehnološki dejavnosti (-4,3 %), kamor spada lesna, tekstilna in prehrambna industrija. Pretežni del avtomobilske dejavnosti spada v dejavnost srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, kjer je bil padec proizvodnje majhen (0,6 %). Glede na januar 2020 je bil skupni prihodek od prodaje v industriji v januarju 2021 nižji za 1,1 %, pri čemer je bil na tujem ...