V prvih treh četrtletjih 2021 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje glede na enako obdobje 2020 višja za 11,9 %. Višja je bila le v predelovalnih dejavnostih (za 13,4 %), medtem ko je bila v rudarstvu in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro nižja (za 11,3 % oz. za 0,9 %). Po tehnološki zahtevnosti štirih skupin predelovalnih dejavnosti je presenetil padec industrijske proizvodnje v visoko tehnološki proizvodnji (-2,1 %), medtem ko je glavnina rasti izhajala iz rasti srednje nizko tehnoloških (+20 %) in srednje visoko tehnoloških dejavnosti (+16 %). V septembru se je industrijska proizvodnja v visoko tehnoloških dejavnostih povišala (glavnina te dejavnosti predstavlja farmacija), in sicer za 13,5 % glede na avgust. V srednje visoko tehnoloških, kamor spada tudi avtomobilska industrija in deli, pa se je mesečno znižala za 3,7 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v prvih treh četrtletjih 2021 višja za 2,8 %. Skupni prihodki v industriji so bili v prvih devetih mesecih leta 2021 za 16,3 % višji kot v enakem obdobju 2020 in ...

GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije vabi na tri zanimive dogodke, ki se bodo odvijali v Digitalnem središču Slovenije. Pregled prihajajočih razpisov za podjetja: Finančni mehanizmi za hitrejše uvajanje industrije 4.0, 29. 11. 2021 Sibil Klančar z MGRT bo predstavila prihajajoče razpise v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, poseben poudarek pa bo na industriji ter zelenem in digitalnem prehodu. Več… eč informacij in povezava na prijavo >>> Industrija 4.0 in robotika v Sloveniji in B2B matching z avstrijskimi podjetji, 1. 12. 2021 Na dogodku bo podrobneje predstavljena slovenska industrija in robotika, uspešni primeri dobrih praks slovenskih podjetij s področij industrije 4.0 in robotike, njihovih inovativnih in tehnološko naprednih proizvodov in rešitev ter pregled različnih konceptov Industrije 4.0 s fokusom na transparentnosti v proizvodnji. Dogodek je tudi odlična priložnost za generiranje novih poslovnih kontaktov, saj se ga bodo udeležila tudi uspešna podjetja iz Avstrije. Organizirani bodo B2B sestanki med slovenskimi in avstrijskimi podjetji. Več informacij in povezava na prijavo >>> Človeški viri in robotika - roboti so namenjeni ljudem, 2. 12. 2021 Na dogodku bodo predstavili različne vidike uvajanja sprememb v podjetja, profile in kompetence prihodnosti, dobre prakse ...

Vlada Republike Slovenije je v petek, 19. novembra 2021, sprejela predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid-19, katerega namen je omiliti in odpraviti posledice nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Predlog Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 vsebuje določene pomoči namenjene gospodarstvu, vendar pa na GZS menijo, da bi bilo potrebno nabor ukrepov še ustrezno razširiti.  »Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo dejstvo, da je Vlada RS prepoznala nujo po sprejetju novega interventnega zakona. Z razmahom epidemije je mogoče zaznati povečano stisko v določenih podjetjih oziroma dejavnostih. Podjetja se soočajo z izpadom delovnih ur zaradi okužb med zaposlenimi ali njihovimi otroci ter dodatnimi stroški zaradi izvajanja testiranj. V nekaterih dejavnostih opozarjajo tudi na padec prometa zaradi novih omejitvenih ukrepov, oziroma celo na bistvene omejitve poslovanja,« je dejal generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. V začetku novembra je zato GZS skupaj s člani zbrala predloge za nov interventni zakon ter jih naslovila na Vlado RS in MGRT s argumentirano pobudo, da jih vključijo v ...

Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada potrdila 4. novembra, uvaja enotne zahteve za delovanje organizacij, preko katerih proizvajalci kolektivno izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). V Sloveniji je več skupin proizvodov, za katere ta proizvajalčeva razširjena odgovornost velja. Največ težav povzroča del toka odpadne embalaže, ki kot odpadek pristane na komunalnih dvoriščih. Odpadna embalaža kot celota pa je sestavljena iz več različnih odpadnih tokov glede na vrsto materialov, njihovo nastajanje in s tem tudi kakovost in stroške ravnanja/upravljanja. Skrb proizvodnega dela gospodarstva je, da bodo pod enak režim določevanja stroškov zapadli različni, tudi neprimerljivi tokovi materialov. Predlog zakona namreč predvideva predvsem plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov, danih na trg v koledarskem letu, kjer ni jasna tudi njihova reciklabilnost. Določene minimalne zahteve za organizacije kolektivnega zagotavljanja proizvajalčeve odgovornosti zapoveduje skupna evropska zakonodaja, zato je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) glede predloga pridobila neodvisno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo (IPP-PF). Najbolj očitna pomanjkljivost za ustrezno transparentno ureditev, na katero v svojem pravnem mnenju opozarja Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljana, je ...

Predmet javnega poziva, ki ga razpisuje Slovenski podjetniški sklad, je sofinanciranje upravičenih stroškov zunanjega strokovnjaka/izvajalca za izdelavo analize celostnega vrednotenja okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka (Life Cycle Assessment - LCA), ki je skladna s standardom 14040 in 14044 in v skladu s Priročnikom ILCD. Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj tremi zaposlenimi, ob pogoju, da LCA analize nima izdelane pred objavo tega javnega poziva. Namen in cilj javnega poziva je omogočiti izvedbo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka. Minimalna višina subvencije je 3.000,00 eur, maksimalna višina subvencije pa 9.999,99 EUR. Strošek DDV ni upravičen strošek. Javni poziv bo odprt do porabe sredstev. Skrajni rok za oddajo vlog je 31. 3. 2023, pri čemer je potrebno upoštevati, da je skrajni rok za predložitev zahtevkov 30. 9. 2023. Strokovnjaki, ki izvajajo celostno vrednotenje okoljskih vplivov, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka (LCA-Life Cycle Assessment) se lahko vpišejo v evidenco strokovnjakov, ki ponujajo to storitev .

Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila program ESA Junior Professional Programme, ki je namenjen mladim zaposlenim z zaključenim magisterijem in dve- do triletnimi delovnimi izkušnjami. Gre za 3-letno zaposlitev. Več informacij >>> Povezava do možnosti zaposlitev na ESA >>>

Največji svetovni kupci aluminija v industriji so v oktobru (indeks 52,9) beležili najšibkejšo rast proizvodnje v zadnjih 17-ih mesecih, tudi zaradi zamud v dobavah. Zaposlovanje se je povečalo najhitreje po juliju. Povpraševanje se je najbolj povečalo v ZDA. Največji svetovni kupci bakra so bili oktobra (53) nekoliko bolje razpoloženi kot septembra (52,6), saj se je tekoča proizvodnja povečala bolj, medtem ko se je rast novih naročil upočasnila. Evropska in azijska podjetja so beležila rast razpoloženja, pri ameriških je to upadlo. Največji svetovni kupci jekla so beležili najšibkejše razpoloženje v zadnjih 15 mesecih. Glede na september se industrijska proizvodnja ni veliko spremenila, v ZDA je celo upadla. Operativne marže se še vedno nekoliko krčijo, ker se prodajne cene še ne povečujejo tako hitro kot vhodni stroški, kljub temu, da se prodajne cene krepijo. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od . do 12. novembra 2021]

Oktobrska vrednost globalnega sestavljenega (kompozitnega) indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava J.P. Morgan, se je nekoliko povečala (s 53,3 na 54,5), saj se je optimizem v storitvenih sektorjih svetovnega gospodarstva krepko povečal (s 53,8 na 55,6), medtem ko je proizvodni indeks ostal na podobnih ravneh (rahla rast s 54,1 na 54,3). Pri zadnjem se je sicer ocena aktualne proizvodnje, pa tudi novih naročil, nekoliko znižala (pomeni nekoliko nižjo rast kot v preteklih mesecih). Povišala se je ocena tako vhodnih kot izhodnih cen, kar pomeni, da so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi končnih cen na nadaljnje udeležence v verigi. Tu je pomembno izpostaviti, da so se razmere v državah skupine ASEAN v oktobru bistveno izboljšale (epidemija COVID-19 je imela manj negativen učinek na proizvodnjo), z izjemo Mjanmara, kjer je bil indeks pod 45. V azijskih gospodarstvih se je oktobra aktivnost najbolj povišala v sektorju proizvodnje strojev in opreme, pri bankah, industrijskih storitvah, zavarovalništvu in farmaciji. S padci so se soočali v sektorju rudarstva, papirni industriji, softwaru in avtomobilih in avtomobilskih delih. Območje evra je bilo visoko na lestvici aktivnosti ...

Številni ukrepi v okviru dosedanje protikoronske zakonodaje so pomembno prispevali k ohranitvi produktivnih kapacitet v gospodarstvu in njihovemu kasnejšemu hitremu okrevanju, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije, dodajajo pa, da je v predlog novega protikoronskega zakona nujno vključiti tudi dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki bi podjetjem nudili predvsem določeno mero predvidljivosti pri poslovanju. S tem se je odzvala na objavljen Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu. Posebej je med predlogi GZS izpostavil pomoč industriji sejmov in srečanj, ki je vse od začetka epidemije COVID-19 ena izmed najbolj prizadetih dejavnosti, kot druge ključne predloge GZS navaja: ponovno uvedbo ukrepa subvencioniranja čakanja na delo ter podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa do konca leta 2021, uvedbo ukrepa delnega povračila nekritih fiksnih stroškov do konca leta 2021, pri čemer se naj kot vstopni prag določi minimalni upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje v letu 2019 v višini 20 %, upravičeno obdobje pa se določi tudi za obdobje od 13. 3. 2020 do 30. ...

Objava za nove možnosti raziskav v okviru HRE  >>> Področja: Gateway SciSpacE Roadmaps Update Topical Team opportunity Drop Tower Ground-based facilities programme Investigating biological effects of space radiation Parabolic flights Sounding rockets Splošni razpis za pripravništvo v ESA >>> Razpisi za pripravništvo v okviru HRE: za ExPeRT  >>> za znanost  >>>

Ministrstvo za finance je pripravilo spletno aplikacijo, preko katere omogočamo vpogled do podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh v Sloveniji po posameznem prejemniku. Podatki so dostopni na  spletni strani Javna objava dodeljenih državnih pomoči >>> in bodo dnevno osveženi. Podatki o prejeti pomoči za posameznega prejemnika se pridobijo na podlagi vpisane matične številke podjetja ali matične številke kmetijskega gospodarstva (KMG MID). Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči temeljijo na poročanih podatkih, ki so jih dajalci dolžni zagotoviti skladno s 5. členom Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju dodeljenih državnih in de minimis pomočeh (Ur. l. RS, št. 61/04 in ostali), zato so podatki v bazi informativne narave. Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči ne morejo nadomestiti izjav potencialnih upravičencev glede dejansko dodeljenih državnih pomoči, ki morajo temeljiti na njihovi lastni evidenci, jim bodo pa v veliko pomoč pri pripravljanju izjav, koliko pomoči in za kakšen namen so pomoč že prejeli. [Vir: MF RS]

Dva največja izziva evropskih podjetij pri poslovanju v 2022 bosta dostopnost do energentov in surovin in pomanjkanje usposobljenih zaposlenih, je pokazala anketa Eurochambres 2022, združenja evropskih zbornic, katerega članica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Infografika: https://bit.ly/EES2022-Infographic Rezultati ankete: https://bit.ly/Report-EES2022

Svetovna banka (WB) je 21. oktobra izdala svojo jesensko napoved o gibanju cen surovin. Pri cenah energentov na WB ocenjujejo, da se bo njihova povprečna cena po 80-odstotnem dvigu v letu 2021 (glede na 2020) v 2022 povečala za 2 %, v letu 2023 pa naj bi cene močno upadle. Povprečna cena sodčka nafte (70 USD v 2021) naj bi v 2022 narasla na 74 USD (glede na aktualne cene je to 10 USD manj), v letu 2023 pa naj bi upadla na 65. WB tako napoveduje skorajšnjo pocenitev cen nafte iz aktualnih nivojev. Pri Analitiki GZS pa napovedujejo povprečno ceno 85 USD za sodček in z veliko verjetnostjo, da bo cena presegla nekaj mesecev tudi 90 USD za sodček). Cene kovin in mineralov naj bi se po 48,5-odstotni rasti v 2022 še povečale za 6,5 % (to vseeno pomeni, da bodo z aktualnih nivojev v povprečju upadle). Analitika GZS ugotavlja, da so pri WB cenovni trendi pri surovinah močno presenetili, zato so močno revidirali (popravili navzgor) ocene rasti tako za 2021 in 2022. Cene plina in premoga naj ...

»Včeraj 3.454, danes že kar 4.511 okuženih s covidom-19. Številke so več kot alarmantne,« opozarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja: »Razumemo pozive stroke k popolnemu zaprtju države, a moramo zelo jasno povedati: gospodarstvo si tega ne more privoščiti.« Situacija je po besedah Cantaruttija povsem drugačna kot v prejšnjih valih epidemije, ko se je za tak korak odločala večina evropskih držav. V trenutnih razmerah, ko se evropsko gospodarstvo ponovno postavlja na noge in ostale države ostajajo odprte, pa Slovenija z morebitnim zapiranjem ne more odstopati. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, podjetja so tesno vpeta v mednarodne verige vrednosti. Če bi se sedaj kot država popolnoma zaprli, bi bili edini v Evropi. Tuji poslovni partnerji bi lahko naša podjetja kaj hitro nadomestili z drugimi in jih tako izrinili iz verig vrednosti. »Konkurenca na mednarodnih trgih je res huda. Izgube naročil tujih partnerjev si slovenska podjetja v teh občutljivih časih ne morejo privoščiti!« še poudarja Cantarutti. Tudi številne storitvene dejavnosti, kot na primer industrija srečanj, šport in kultura, so se komaj postavile na noge in še enega zaprtja ne bodo prenesle. Zaradi tega ...

Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je v javno obravnavo posredovalo predlog Uredbe o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Prenovljena uredba ureja relevantne vsebine, ki se nanašajo na priglašeno podporno shemo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (SPTE).  Pomembno: Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE, ki hkrati predstavlja spremenljivi del ponujene cene, se v primeru njene vključitve v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij CO2 poveča tako, da krije tudi stroške nakupa potrebnih emisijskih kuponov. Podobno velja tudi za naprave, ki so zavezane plačevati okoljsko dajatev in so torej izven sistema ETS, pri čemer pa se za vse te naprave šteje, da morajo v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 dosegati ugodne okoljske učinke. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe pošlje najkasneje do 9. novembra.  Dodatne informacije na spletni strani MzI Hkrati GZS-Služba za varstvo okolja seznanja zainteresirane s smernicami Evropske komisije: Guidance document on wind energy developments and EU nature ...

Ljubljanski univerzitetni inkubator pripravlja v sodelovanju s podjetjem Bogatin (EIT RawMaterials Hub Slovenija) med 18.11. in 9.12.2021 sklop brezplačnih delavnic, namenjenih nosilcem idej na področju surovin (kovine, minerali in napredni materiali). Delavnice so primerne za vse, ki imajo idejo/izum, pa ne vedo, kako bi nadaljevali, za vse, ki bi radi rešili problem na področju surovin, pa ne vedo, kako, pa tudi za tiste, ki bi se radi naučili, kako iz ideje oblikovati poslovno priložnost. Online delavnice bodo izvajali vrhunski predavatelji, udeleženci pa bodo dobili znanja za razvoj podjetniške ideje in možnosti pridobitve nadaljnje vsebinsko-finančne podpore. Program delavnic: 18.11.2021: Od ideje do priložnosti (dr. Blaž Zupan) 29.11.2021: Od priložnosti do rešitve (dr. Blaž Zupan) 30.11.2021: Od rešitve do podjetja (dr. Blaž Zupan) 2.12.2021: Učinkovita predstavitev – pitching (Jakob Gajšek), Poslovni model in njegova validacija (dr. Aleš Pustovrh) 9.12.2021: trening pitchinga Delavnice bodo potekale med 14. in 17. uro. Več informacij in prijavni obrazci >>> Delavnice financira EIT RawMaterials  z namenom odkrivanja inovativnih pristopov/rešitev za trajnostno oskrbo s surovinami, kar je ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralno, zeleno in digitalno gospodarstvo, predvideno v Zelenem dogovoru EU.

3. 11. 2021 je bil v okviru Delovnega programa WIDERA 2021-2022, ki se financira iz sredstev Obzorja Evropa, objavljen javni razpis za krepitev odličnosti inovacijskega ekosistema (ti. Excellence hubs). Povezava do javnega razpisa in razpisne dokumentacije:  Search Funding & Tenders (europa.eu) Namen in ključni cilji javnega razpisa: spodbujanje inovacijske odličnosti v čezmejnih regionalnih ekosistemih izboljšanje povezav med znanostjo in gospodarstvom ter drugih akterjev krepitev čezmejnih partnerstev 2 ekosistemov v 2 t. i. »widening« državah na relevantnih področjih med znanostjo in inovacijami za doseganje evropske dodane vrednosti. V okviru projekta se pričakuje: razvoj skupne dolgoročne R&I strategije v skladu z EU prioritetami ali S4 skupni raziskovalni projekt kot del testiranja skupne R&I strategije akcijske in investicijske načrte za implementacijo strategije konceptualno oblikovanje in načrtovanje pilotov in demonstratorjev v skladu s strategijo podporne aktivnosti za izboljšanje vidnosti, vključevanje državljanov, prenos tehnologij, usposabljanje za podjetništvo, izmenjava kadrov, medsebojno učenje. V okviru projekta se pričakuje, da bodo vključeni 4 različni deležniki, ki ...

Odlok začne veljati 1. novembra 2021, da se omogoči čas za nabavo dodatnih testov za samotestiranje in organizacijo dodatnih testiranj s testi HAG pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Vlada Republike Slovenije je  27. oktobra 2021 je sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA POGOJA PREBOLEVNOSTI, CEPLJENJA IN TESTIRANJA ZAJEZITEV ŠIRJENJA OKUŽB Z VIRUSOM SARS-COV-2 in ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije št. 170/2021. Ključne novosti za gospodarstvo: za opravljanje dela pri delodajalcu se viša pogostnost presejalnega testiranja s testi HAG za samotestiranje oziroma testiranja s testi HAG iz dosedanjih 7 dni na vsakih 48 ur, in sicer tako, da mora oseba ob začetku opravljanja dela imeti veljaven test HAG za samotestiranje ali test HAG, ki ni starejši od 48 ur. Dodatno pojasnjujemo, da v primeru enakomerno razporejenega delovnega časa oziroma enoizmenskega delovnika od ponedeljka do petka to pomeni, da se mora oseba praviloma testirati vsak ponedeljek, sredo in petek pred začetkom dela, torej na vsakih 48 ur med delovniki. V primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa, izmenskega dela, odrejenega dela preko polnega ...

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je 25. oktobra 2021 objavil javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2022/2023, ki jih bo možno v Izmenjevalnico oddati od 1. novembra 2021 dalje. Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2022. Namen javnega poziva je: zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela ter ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2022/2023 so v skladu s 112. členom ZŠtip-1 dolžni oddati vsi delodajalci, ki želijo dijakom oziroma študentom podeliti kadrovsko štipendijo s šolskim/študijskim letom 2022/2023. Več informacij: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije >>>

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od pričakovanj Analitike GZS. Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (za 0,5 oziroma 0,1 odstotne točke). Glavni prispevek k padcu je tako imel upad kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bil v oktobru 2021 za 5 odstotnih točk nižji kot v septembru 2021. Glede na oktober 2020 je bil za odstotno točko višji, še vedno je bil za 2 odstotni točki višji tudi od dolgoletnega povprečja.Podrobnejši vpogled v kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pokaže, da sta se znižali predvsem komponenti izvoznih (iz 14 na 1) in skupnih naročil (iz 18 na 2), kar je skladno z anekdotičnimi podatki o večjih izzivih pri nekaterih dobaviteljih avtomobilskih delov. Na drugi strani podjetja še verjamejo v naraščajočo ...

Minister Andrej Vizjak in njegovi sodelavci z Ministrstva za okolje in prostor so 24. oktobra 2021 na sestanku s predstavniki GZS – predsednikom Tiborjem Šimonko, izvršno direktorico Vesno Nahtigal in glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem - obravnavali predlog GZS o prerazporeditvi porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Ta je po mnenju slovenskega gospodarstva edini način kratkoročnega reševanja drastičnega dviga cen energentov. Minister Vizjak meni, da je za odločitve o predlaganem ukrepu pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Pač pa je zagotovil, da bodo na MOP še v letošnjem letu pripravili Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katero si gospodarstvo prizadeva že osem let. GZS je na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila pobudo za prerazporeditev porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe in konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Rebalans porabe sredstev iz Podnebnega sklada je 13. oktobra izpostavila kot najpomembnejši kratkoročni ukrep tudi Evropska komisija. Minister Vizjak in njegovi sodelavci so na ponedeljkovem sestanku sicer prisluhnili argumentom gospodarstva, a menijo, da za odločanje o predlaganem ukrepu ni pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, pač pa Ministrstvo za gospodarstvo. Sicer ...

Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike, je tekla beseda 26. oktobra 2021nv Studiu ob 17h Gostje: Vesna NAHTIGAL, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko in koordinatorka SRIP-a MATPRO ter direktorica GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin, glavni direktor Štore Steel Ivan JURKOŠEK, direktor družbe ECE Sebastijan ROUDI, prof. dr. Nevenka HROVATIN, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Posnetku lahko prisluhnete na povezavi >>>

Na letošnji konferenci reciklažne industrije REC 2021, ki se je odvila 21. in 22. oktobra, je potekala tudi okrogla miza z naslovom Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva?

Voditelji držav članic EU so 21. oktobra v razpravi o rastočih cenah energije članice EU pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nad temi sklepi razočarani. Nadaljuje se »kriza političnega odločanja v EU o prehodu na zelene vire energije.«Gospodarska zbornica Slovenije budno spremlja razpravo in aktivnosti na področju rastočih cen energentov. V zvezi s tem je že pred dvema tednoma Vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju, pri tem pa izpostavila težave, s katerimi se srečuje predvsem slovenska energetsko intenzivna industrija.Kratkoročne ukrepe, ki so jih včeraj dorekli voditelji držav članic EU, na GZS ocenjujejo kot preveč nedorečene in premalo usmerjene v pomoč energetsko intenzivni industriji. Mlačna razprava o srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih pa kaže na neusklajenost znotraj sedemindvajseterice glede potrebnih in nujnih ukrepov.

Vsaj tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih se sooča s pomanjkanjem kadrov, v storitvenih podjetjih je ta delež dvajset odstotkov. Možni rešitvi na Gospodarski zbornici Slovenije vidijo v prilagajanju izobraževanja in pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev. Vodstva uspešnih podjetij se zavedajo, da so zaposleni ključni dejavnik za uspešen razvoj podjetja. Vprašanje, kako najti primerne kadre, je velik izziv za celotno slovensko gospodarstvo in družbo, kar potrjujejo tako anketni vprašalniki Statističnega urada RS kot v septembru izvedena anketa med podjetji Eurochambres 2022. Po slednji je na ravni Slovenije 74 % vseh vprašanih pomanjkanje usposobljenih delavcev navedlo kot ključni izziv pri poslovanju v letu 2022. Okoli tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih ima težave s pridobivanjem zaposlenih, enak delež (to so lahko druga podjetja) pa s pridobivanjem usposobljenih zaposlenih, kažejo podatki Statističnega urada RS. Pri tem imajo podjetja v mislih predvsem pomanjkanje poklicno-specifičnih znanj. Podjetja povprašujejo tako na splošno po vseh zaposlenih kot po konkretnih profilih. V gradbenih podjetjih je takšna polovica podjetij. Tudi vsako peto storitveno podjetje ima težave s pomanjkanjem kadrov. H kadrovski vrzeli prispeva dejstvo, da na trg dela prihajajo generacije mladih, ki ...

Predmet javnega poziva je zagotavljanje obratnega kapitala - dodelitev spodbud za sofinanciranje upravičenih stroškov dela raziskovalca, ki ga bo prijavitelj navedel v vlogi na ta javni poziv, na raziskovalno razvojni in inovacijski dejavnosti prijavitelja. Raziskovalec bo moral biti zaposlen za polni delovni čas in biti 100-odstotno angažiran na raziskovalno razvojnem delu za razvoj novih ali znatno izboljšanih proizvodov, storitev in/ali procesov prijavitelja. Raziskovalno razvojna in inovacijska dejavnost prijavitelja se uvršča v vsaj eno od prednostnih področij uporabe veljavne Slovenske strategije pametne specializacije – S4 in prispeva tudi k digitalnemu ali zelenemu gospodarstvu. Podrobnejše informacije >>>

V okviru skupine 4 - Digitalno, industrija in vesolje programa Obzorje Evropa so bili odprti novi razpisi za Destinacijo 1 - Podnebna nevtralna, krožna in digitalizirana proizvodnja ter Destinacija 2 - Povečana avtonomija v ključnih strateških vrednostnih verigah za odporno industrijo.Področja: proizvodne tehnologije, ključne digitalne tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami, nastajajoče omogočitvene tehnologije, napredni materiali, umetna inteligenca in robotika, internet naslednje generacije, napredno računalništvo in veliki podatki, krožne industrije, nizkoogljična in čista industrija, vesolje, vključno z opazovanjem zemlje.Objavljajo se naslednji razpisi:Rapid reconfigurable production process chains (Made in Europe Partnership)Products with complex functional surfaces (Made in Europe Partnership)Excellence in distributed control and modular manufacturing (Made in Europe Partnership)Intelligent work piece handling in a full production line (Made in Europe Partnership)ICT Innovation for Manufacturing Sustainability in SMEs (I4MS2) (Made in Europe Partnership)Digital tools to support the engineering of a Circular Economy (Made in Europe Partnership)Demonstrate the use of Digital Logbook for buildingsCircular flows for solid waste in urban environment (Processes4Planet Partnership)Valorisation of CO/CO2 streams into added-value products of market interest (Processes4Planet Partnership)Raw material preparation for clean steel production (Clean Steel Partnership)New ...

Delodajalske organizacije - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije - ostro nasprotujejo načinu obravnave višine minimalne plače in z njo povezanega izračuna minimalnih življenjskih stroškov v Državnem zboru (ponovno) brez kakršnega koli predhodnega socialnega dialoga. Zato se 25. oktobra ne bodo udeležile 60. nujne seje Odbora za delo, družino, socialo in invalide, katere sklic je zahtevala SD. Po enaki analogiji je bil namreč sprejet trenutno veljavni Zakon o minimalni plači v letu 2018, ki je pustil neizbrisne negativne posledice tako na socialnem dialogu kot predvsem v gospodarstvu. Zdaj so delodajalske organizacije svoje stališče posredovale predsednici odbora Evi Irgl. Apelirale so, da ob nastali blokadi delovanja Ekonomsko socialnega sveta minimalna plača kot ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu spet postane del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo, in ni ponovno prepuščena zgolj političnemu odločanju. K temu zavezuje tudi s strani Republike Slovenije ratificirana konvencija Mednarodne organizacije dela.

Ljubljana, 19. oktober 2021 – Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pri tem je pripravila tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Tudi Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) bi želela podrobneje pojasniti problematiko, s katero se soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja in prikazati možne posledice pasivnosti odločevalcev.Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že pred dvema tednoma Vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Pri tem je izpostavila težave, s katerimi se srečuje predvsem energetsko intenzivna industrija. Ta je hrbtenica gospodarskega ekosistema ne le v Evropi, ampak zlasti tudi v Sloveniji. Tako predstavlja industrija v ožjem smislu proizvodno-predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo preko 200.000 oseb v skoraj 20.000 podjetjih in prispeva 24 % k dodani vrednosti gospodarstva. To jo uvršča na tretje mesto v EU-27, za Češko in Irsko.Vlada se je na poziv GZS sicer odzvala – ...

»Podatki o okužbah s covidom-19 so vsak dan bolj alarmantni. A še vedno jih lahko obvladamo z odgovornim ravnanjem slehernega posameznika, doslednim spoštovanjem preventivnih ukrepov, upoštevanjem PCT pogoja ter okrepitvijo cepljenja. Gospodarstvo ostro nasprotuje vsakršnim idejam o ponovnem zapiranju. To enostavno ni sprejemljivo,« je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zagovarja čim večjo precepljenost prebivalstva proti covid-19 ter spodbujanje zaposlenih k cepljenju. Le na ta način bo mogoče ohraniti odprtost države v naslednjem obdobju.Slovenija je pred tem, da bo zaradi neodgovornega obnašanja, ki ga zagotovo ni povzročila policija ali vlada, ponovno prisiljena uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT ukrepi. To bodo ukrepi, ki bodo ponovno zapirali javno življenje in gospodarstvo in povzročili dodatno škodo ter zavirali okrevanje po epidemiji, je včeraj v Državnem zboru dejal predsednik Vlade RS Janez Janša.Gospodarska zbornica Slovenije ne podpira nikakršnih zamisli o ponovnem zapiranju gospodarstva. Nasprotno. Prvi in drugi val sta nacionalno gospodarstvo stala 1,5 mrd EUR v obliki izgubljene oziroma zamujene gospodarske rasti. Še vedno se številne dejavnosti soočajo s posledicami skoraj leto in pol trajajoče pandemije ...

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše).Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).Glede na avgust 2020 je bila avgustovska industrijska proizvodnja po prvih ocenah za več kot desetino višja v proizvodnji oblačil (+61 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+36 %), kovinskih izdelkov (+34 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (+32 %), drugih vozil in plovil (+28 %), obdelavi in predelavi lesa (+24 %), proizvodnji kovin (+19 %), pohištva (+16 %), pri popravilih in montaži strojev in naprav (+15 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+14 %), motornih ...

15. oktobra 2021 je Evropska vesoljska agencija (ESA) na podlagi novega Pridružitvenega sporazuma z ESA objavila drugi razpis RPA (Requesting Partyty), ki je namenjen le slovenskim inštitucijam in podjetjem. Objavljen je na povezavi https://esastar-publication.sso.esa.int/ESATenderActions/details/19163 (potrebna je registracija).

Slovenski podjetniški sklad je 8. oktobra objavil javni poziv za vavčer za dvig digitalnih kompetenc. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k zagotovitvi ustreznih znanj zaposlenih za ključna področja digitalizacije, s čimer se bo povečala konkurenčnost, dodana vrednost oziroma prihodki od prodaje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc. Več >>> 8. oktobra je Slovenski podjetniški sklad objavil tudi javni poziv za vavčer za tržne raziskave tujih trgov. Namen vavčerja je spodbuditi MSP k izdelavi tržnih raziskav tujih trgov, da proučijo možnosti za prodor novih ali obstoječih izdelkov/storitev na tuji trg, širitve oz. diverzifikacije svojega poslovanja na tujih trgih. Razpis je odprt do 31. 03. 2023. Več >>

V okviru Posveta SRIP MATPRO 2021 sta mag. Ines Gergorić, GZS in Tina Kastelic, Kompetenca d.o.o. izvedli delavnico za oblikovanje verig vrednosti na temo povezovanja kadrovskih strokovnjakov in predstavnikov izobraževalnih institucij ter institucij znanja za zagotavljanje usposobljenega kadra za prihodnost. Izpostavili so ključne izzive na področju razvoja človeških virov, ki jih prinaša dvojni prehod – digitalizacija in zeleni prehod. Dotaknili so se vlog različnih deležnikov pri iskanju rešitev za opredeljene izzive. Interaktivnost različnih deležnikov iz podjetij, institucij znanja in izobraževalnih institucij ter države je prinesla veliko zaključkov, konkretnih predlogov in smernic za sistemsko reševanje opredeljenih izzivov na nivoju države. Zaključili so, da podjetja z zagotavljanjem dobrih pogojev dela in ugodne organizacijske kulture lahko privabijo in obdržijo kader, vendar potrebujejo tudi podporo države. Vsi deležniki lahko sodelujejo pri ozaveščanju o dvojnem prehodu in kompetencah za uspešno izveden dvojni prehod. Potrebujemo stabilen, vendar prilagodljiv, agilen izobraževalni sistem, ki bo omogočal pridobitev ustreznih kompetenc tako za dijake, študente in zaposlene v formalni in neformalni obliki. Spodbujati je potrebno pridobivanje kompetenc za oblikovanje t.i. π in X profilov, hitre načine pridobivanja kompetenc na področjih, ...

mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS  13. oktobra predstavljeni ukrepi Evropske komisije so prvenstveno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težke situacije v industriji dovoljuje le ukrepe, ki so skladni z ukrepi državnih pomoči. Slovenija je kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi (24 % BDP predstavlja dodana vrednost v slovenski industriji) zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti makroekonomsko precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU. Poleg tega je slovensko gospodarstvo relativno velik neto uvoznik energetskih surovin. Že prejšnji teden je GZS predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. Na odgovor pristojnih ministrstev GZS še čaka. Med kratkoročnimi predlogi je tako GZS z Energetsko zbornico Slovenije predlagala usklajene ukrepe: začasno znižanje prispevkov za URE in OVE, znižanje trošarine ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji. Najpomembnejši kratkoročni ...

Veliki porabniki jekla so v septembru nekoliko znižali pričakovanja o razmerah v svojem sektorju. Proizvodnja se je povečala najhitreje po maju 2021, vendar so nova naročila narasla najpočasneje v zadnjih 15 mesecih. Proizvodnja jekla je bila nižja od načrtovane zaradi nedelovanja verig vrednosti in nekaterih omejitev v proizvodnji v državah, kjer se vnovič spopadajo s pandemijo COVID-19. Vrednost novih naročil se je ponovno znižala v Aziji, medtem ko se je v ZDA in Evropi rahlo povečala. Kljub temu so vsi porabniki jekla pretežno še vedno krepili zaposlovanje. Precej podobne trende so beležili večji kupci bakra in polproizvodov iz bakra. Pomanjkanje surovin je pomembno prispevalo h nižji rasti v tej dejavnosti. Med porabniki aluminija je razpoloženje podobno upadlo na 14-mesečno dno (to še vedno pomeni ekspanzijo), pri čemer se je rast tekoče proizvodnje nekoliko povečala v ZDA in v Aziji, v Evropi pa se je znižala. Zaposlovanje v azijskih tovarnah se je povečalo najbolj, medtem ko se je prirast delovnih mest v Evropi in ZDA upočasnil. Zaradi višjih cen vhodnih materialov so tudi proizvajalci izdelkov iz aluminija povečali svoje prodajne ...

V septembru so svetovni avtomobilski sestavljavci in proizvajalci delov znižali svojo proizvodnjo drugi zaporedni mesec, kar je bilo primarno povezano z zamudami pri dobavah, ki so bile v zadnjih dveh mesecih rekordne. Knjiga naročil se je kljub temu okrepila, enako tudi pogled na delovanje v prihodnjih 12 mesecih, preseneča tudi rast zaposlovanja. Zadnje lahko pomeni le, da podjetja vendarle pričakujejo, da bodo v kratkem povečala proizvodnjo. Kljub izzivom v tem sektorju so v preostalih 18 (od 21) beležili višjo proizvodnjo oz. aktivnost. Na vrhu po rasti so bile zdravstvene storitve, druge finance (leasing družbe in drugi nebančni posojilodajalci), telekomunikacijske storitve, stroji in oprema, farmacija in biotehnologija, industrijske storitve ter hrana in pijače. Nova naročila so se najbolj povečala pri zdravstvenih storitvah in tehnološki opremi.V Evropi se je septembra najbolj povečala proizvodnja v sektorju tehnološke opreme, prodaja v sektorju medijev, strojev in opreme, industrijskih storitev in farmacije in biotehnologije. V sektorju strojev in opreme so se tudi cene vhodnih izdelkov najbolj povečale (sledila je rast cen pri sestavljavcih vozil, tehnološki opremi). Sektor sestavljavcev vozil in avtomobilskih delov je septembra znižal ...