Grozd pametne tovarne

 


Dogodek Industrije 4.0 - Avtonomnost

Poroilo Avtonomnost 17.11.2022 Put your preheader text here

V organizaciji SRIP Tovarne prihodnosti, Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS in koncerna Kolektor je potekal dogodek

Inteligentna in robotizirana avtonomnost v pametnih tovarnah


17. novembra 2022 je na sedežu podjetja Kolektor d.d. v Idriji potekal dogodek iz serije zrelosti pametnih tovarn industrije 4.0 – Avtonomnost z naslovom "Inteligentna in robotizirana avtonomnost v pametnih tovarnah".

 

Dogodek sta otvorila mag. Valter Leban, predsednik uprave skupine Kolektor, in prof. dr. Igor Kovač, vršilec dolžnosti direktorja SRIP ToP, ki sta poudarila pomen digitalizacije in digitalne preobrazbe na poti do tovarne prihodnosti ter povezovanja slovenskih podjetij.

 

Na uvodnem predavanju je prof. dr. Sašo Džeroski predstavil teoretično ozadje umetne inteligence, ki je ključna do avtonomnosti, in delovanje Instituta »Jožef Stefan« na področju raziskav AI ter sodelovanja s slovenskimi podjetji.

 

Na primeru podjetja Kolektor KFH d.o.o. je dr. Tomaž Šuklje iz Qlector d.o.o. predstavil implementacijo in uporabo platforme lastnega razvoja QLECTOR LEAP, ki s pomočjo zbiranja podatkov in prejšnjih izkušenj omogoča avtonomno planiranje proizvodnje.

Dr. Marko Thaler iz Airnamics d.o.o. je prikazal inovativno rešitev modularne robotske celice, ki je prav tako že implementirana v Kolektor KFH d.o.o. in omogoča večjo fleksibilnost proizvodnje. Predstavili so tudi lastno avtonomno vodeno vozilo, ki je v fazi implementacije po podjetjih skupine Kolektor.

 

Udeleženci so predstavljene rešitve videli tudi v živo z ogledom proizvodnje Kolektor KFH d.o.o., ki je bila v lanskem letu preseljena iz Nemčije v Slovenijo na lokacijo Kolektor Idrija.

 

V popoldanskem delu so bile predstavljene še štiri dobre prakse in izzivi na področju avtonomnosti in umetne inteligence:

Dr. Peter Korošec iz Instituta »Jožef Stefan« je prikazal projekt napovedovanja trajanja izdelave orodja s pomočjo strojnega učenja.

Podjetje Result d.o.o. je predstavilo projekt sodelovanja z BSH Hišni aparati d.o.o. za upravljanja izmeta z uporabo umetne inteligence na poti k tovarni brez izmeta.

Dr. Hugo Zupan iz podjetja Digiteh d.o.o. in Fakulteta za strojništvo – LASIM je predstavil razvoj digitalnega dvojčka s podjetjem Adria Dom d.o.o. in GOInfo d.o.o.

Za zaključno predavanje je Jure Videc iz Jub d.o.o. predstavil kako se soočajo z izzivi implementacije umetne inteligence v procesni industriji.

 


Organizatorji dogodka

Podporniki dogodka


Dogodek Industrije 4.0 - Predvidljivost

Copy of Opomnik Predvidljivost 9.6.2022 Put your preheader text here


Poročilo dogodka Industrije 4.0

Predvidljivost


V četrtek 9.6.2022 je potekal SRIP ToP dogodek v podjetju ETI Elektroelement d.o.o. z naslovom Industrija 4.0 - Predvidljivost.

V osrednjem delu predavanj je dr. Hugo Zupan iz podjetja DIGITEH d.o.o. predstavil teorijo in pomen kako ključna je predvidljivost na poti do pametnih tovarnah, katere morajo temeljiti na uporabi digitalnih dvojčkov in umetne inteligence.

S strani podjetja ETI Elektroelement d.o.o. je mag. Mitja Koprivšek prikazal delovanje podjetja skozi zgodovino in njihove strateške priprave na nove izzive. Gregor Ceglar je na konkretnih primerih predstavil nove avtomatizirane linije, ki že sedaj transparentno zbirajo podatke, ki jih planirajo nagraditi s sistemi za napovedovanje.

Udeleženci so imeli tudi priložnost za sprehod skozi samo proizvodnjo, kar je še dodatno poglobilo prikaz razumevanja predstavljenih primerov v dopoldanskem delu predstavitve podjetja.

V popoldanskem delu dogodka so še tri podjetja predstavila svoje dobre prakse iz področja predvidljivosti.

Iz podjetja Danfoss Trata, d.o.o. sta Luka Lenart in Martin Štular predstavila kako so s simulacijami dokazali, da je mogoče povečati učinkovitost logističnega sistema in zmanjšati število potrebnih delavcev za ustrezno obratovanje z implemetacijo sistema MINILOAD za zabojnike in predelavo hodnika visokoregalnega paletnega skladišča .

Marko Mandelj iz podjetja Kolektor Sisteh d.o.o. je prikazal kako do operativne odličnosti proizvodnih procesov z uvedbo lastne rešitve Sinapro za avtomatsko upravljanje proizvodnje v pametnih tovarnah.

V zaključnem dejanju dogodka je Jaka Leban iz Hidria d.o.o. predstavil praktičen primer implementacije sledljivosti pri proizvodnji ogrevalnih svečk s senzorjem tlaka z uporabo strojnega učenja, ki odloča ali je izdelek ustrezen, napovedovanjem vzdrževanja orodij in potrebne kalibracije ogrevalnih svečk.


Dogodek so organizirali grozd Pametne tovarne (SRIP Tovarne prihodnosti), ki deluje v okviru Zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS, ETI Elektroelement d.o.o. in Zasavska gospodarska zbornica.

Kontakt za dodatna vprašanja: Rok Živec - rok.zivec@gzs.si (telefonska številka +386 41 397 871)


Arhiv: 1. HR srečanje

VABILO

V okviru razvoja človeških virov SRIP ToP vabimo kadrovske strokovnjake na

1. HR srečanje,

ki bo 25. marca 2022, od 8.00 do 9.30 v spletnem okolju Zoom

Povezava do dogodka:    https://us06web.zoom.us/j/88027689125

Agenda:

URA

VSEBINA

8.00 – 9.30

Trajnost na področju HR: Znamka delodajalca (»Employer Branding«) - Stanislava Rožič in Barbara Ražem, Excelleration d.o.o.


Vsebina:
  • Pomen Employer branda
  • Ali je »The Big Quit« že tukaj?
  • Employer brand definicija in cilj
  • Employer brand kot osrednja točka kadrovske funkcije
  • Prednosti Employer branda
  • Jedro Employer branda
  • Kaj Employer brand je, kaj ni
  • Struktura Employer branda
  • Kritične točke za Employer brand
  • Povezava s korporativno blagovno znamko
  • Dejanski vs želeni Employer brand
  • Lokalni vs globalni Employer brand
  • Pasti pri postavitvi in vpeljavi Employer branda
  • Pogosta vprašanja podjetij
  • Diskusija

O predavateljicah:

Stanislava Rožič in Barbara Ražem sva ustanoviteljici svetovalnega podjetja Excelleration d.o.o., specializiranega za področje združitev in prevzemov podjetij in Employer Branding.

Bistvo našega dela je ugotoviti, kje je moč podjetja in kako jo izkoristiti – ali pri kupcih ali pri zaposlenih/potencialnih zaposlenih. Izhajava iz sveta velikih svetovnih korporacij, delali sva več kot 15 let za Procter&Gamble, Henkel, Photiades group, in sicer na vodilnih pozicijah v Ljubljani, Budimpešti, Ženevi, Düsseldorfu, na Cipru.

Excelleration sodeluje z raznolikimi podjetji, tako B2B kot B2C, s podjetji trajnih dobrin, izdelkov široke potrošnje, z visoko tehnološkimi podjetji, s proizvajalci, distributerji in trgovci.

Lepo vabljeni!

mag. Ines Gergorić

Andreja Hlišč

 

Novica s kick-off dogodka Kako do pametne tovarne v kemiji?

ZKI-TOVARNE PRIHODNOSTI (TOP) - 4.2.2022

Novica s kick-off dogodka Kako do pametne tovarne v kemiji?

 

3. februarja 2022 je potekal dogodek Kako do pametne tovarne v kemiji. V sodelovanju z grozdom Pametne tovarne (pri Zbornici elektronske in elektroindustrije) in laboratorijem Lasim (Fakulteta za strojništvo, UL) so bile podane naslednje predstavitve, kliknite na link v programu za vpogled:

 

Industrija 4.0 in Pametna tovarna - uvod, trendi; Koncepti, gradniki intehnologije Pametne tovarne

Fakulteta za strojništvo – Laboratorij LASIM

prof. dr. Niko Herakovič
doc. dr. Marko Šimic
Matevž Resman
dr. Miha Pipan
dr. Hugo Zupan
dr. Mihael Debevec

Prikaz delovanja Demo centra Pametne tovarne LASIM (Demonstracijski center Industrije 4.0)

Trendi v kemijski industriji in primeri dobre prakse:

Industrija 4.0 in Pametna tovarna

 

Digitalizacija proizvodnje TiO2 v Cinkarni Celje

 

Predstavljena dva primera dobre prakse glede Industrije 4.0 in digitalizacije procesov v kemijski industriji

doc. dr. Gregor Dolanc, Inštitut Jožef Stefan

Vanja Tomažič, Metronik d.o.o.
Roman Broz, Cinkarna Celje d.d.

Vključevanje elementov presoje tveganj in procesne varnosti v industrijo 4.0

ddr. Aleš Jug, Združenje kemijske industrije

 

 

ZAKLJUČKI SREČANJA:

  • Industrija 4.0 ne prinaša pozitivnih učinkov le v avtomobilski industriji, temveč tudi v procesni. Za podjetja iz panoge kemične industrije bi bilo smiselno, da začnejo z digitalno preobrazbo, ne samo iz vidika proizvodnje, ampak iz celotnega poslovnega procesa. Podjetja morajo skupaj z internimi in zunanjimi svetovalci postaviti digitalno strategijo, ki služi kot ključna osnova za nadaljnji proces digitalizacije. Preobrazba se začne pri vodstvu podjetja, ki nato s svojim delovanjem vertikalno vpliva na celotno strukturo.
  • Pri prehodu v pametne tovarne ne gre samo za digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa ampak za mnogo več. Podjetja z izdelavo digitalne strategije in indeksom digitalne zrelosti identificirajo na kateri stopnji preobrazbe so, kje je potrebno vložiti dodatna sredstva in kako sistematično pristopiti, da bodo izpolnjeni dolgoročni cilji. Industrija 4.0 (katere del so digitalni dvojčki)je samo eden od 8-ih elementov digitalne strategije in preobrazbe. Za prehod v pametno tovarno je potreben čas, saj gre za dolgotrajen in zahteven proces. Proces se začne z natančnim mapingom in analizo stanja podjetja, tehnoloških procesov, zaposlenih, vizije podjetja... Preobrazbe se podjetje loti po posameznih korakih oz. digitalizira posamezne procese, kar vodi v identifikacijo še neznanih problemov in odpravljanje teh. Ključna je arhitektura pametnih tovarn s katero se določi vse deležnike proizvodnje (delovna sredstva, podatke, procese, itd.) in služi kot osnova za bodočo pametno tovarno, ki bo horizontalno in vertikalno integrirana, podprta z digitalni dvojčki procesov in sistemov ter digitalnimi agenti odločanja.
  • Prednosti pametnih tovarn se izkazujejo v tem, da proizvodnja postaja fleksibilna, kakor tudi robustna in s tem hitro prilagodljiva na spreminjajoče razmere na trgu. Delovni procesi postanejo agilnejši, kar da podjetju prednost, da postane še konkurenčnejše na svojem področju delovanja. Z uporabo tehnologij I4.0 se poveča celotna produktivnost in zmanjša se možnost nastopa napak oziroma jih lahko že v naprej predvidimo in odpravimo. S tem ne le zmanjšamo stroškov, ki so predvideni in nepredvideni, temveč tudi povečamo dodano vrednost proizvodov in izboljšamo finančno poslovanje podjetja.
  • Podjetja naj v process digitalne preobrazbe vključujejo zunanje svetovalce in eksperte iz različnih področjih, ki bodo na skupnih delavnicah pripravili smernice, izobrazili zaposlene in povečali njihove digitalne kompetence, nadzirali potek in svetovali pri nadaljnih korakih.

 

Za konkretne aktivnosti se lahko obrnete na:

Vprašalnik Digitalna preobrazba podjetij - kako do pametne tovarne?

 

Glede na dogovor z dogodka Kako do pametne tovarne v kemiji? vam posredujemo vprašalnik Digitalna preobrazba podjetij - kako do pametne tovarne? z namenom ugotoviti, kje in kakšno pomoč potrebujete oz. na kakšni stopnji so podjetja glede digitalne transformacije v kemijski panogi. Lepo prosimo za izpolnitev, saj bomo le tako lahko pripravili ustrezne, po meri podjetij, nadaljnje aktivnosti.

 

Vprašalnik je na voljo tukaj >>

Prosimo za izpolnitev do petka, 11.2.2022.

 

Digitalna preobrazba kemijske industrije – infografika in video

 

Za vas smo pripravili informativni letak in kratek video glede digitalne transformacije podjetij. Oglejte si ju spodaj>>


Infografika

Digitalna preobrazba (gzs.si)

 

Video Kaj je digitalna preobrazba?

 

Trenutno odprt vavčer za dvig digitalnih kompetenc

 

Na Slovenskem podjetniškem skladu je trenutno na voljo vavčer za dvig digitalnih kompetenc, ki je odprt do 31. 03.2023. Namen vavčerja je spodbuditi ciljne skupine k zagotovitvi ustreznih znanj zaposlenih vodstvenega kadra za ključna področja digitalizacije.

 

PRAVNO OBVESTILO

Zaradi zahtevnosti področja, pomanjkanja nekaterih formalnih informacij in izredno hitro spreminjajoče se situacije, v okrožnice niso zajete vse potrebne informacije, niti niso vse informacije preverjene. Pričujoče informacije niso namenjene podvajanju obvestil pristojnih organov oz. uradnih inštitucij - vanje poskušamo zajeti le tiste, na katere glede na vprašanja članov želimo posebej opozoriti, dodajamo pa tudi nekatere specifične informacije za našo panogo. Tako na željo članov GZS-Združenje kemijske industrije te informacije za člane pripravlja po svoji najboljši moči. Vendar GZS, GZS-ZKI in drugi sodelujoči pri pripravi ne jamčijo odškodninsko ali kako drugače za kakršnekoli napake, pomanjkljivosti, časovne zamike pri posredovanju informacij ali morebitne druge nedoslednosti, zato se na te informacije zanašate oziroma jih uporabljate na lastno odgovornost.

Brezplačno usposabljanje za krožno in digitalno transformacijo oz. Circularity Acceleration Training 4.0 (CAT4.0) v okviru projekta Circular4.0

Vabimo mala in srednje velika podjetja na brezplačno usposabljanje za krožno in digitalno transformacijo oz. Circularity Acceleration Training 4.0 (CAT4.0) v okviru projekta Circular4.0, ki bo potekalo od 15.2.2022 do 31.3.2022.

Namen in cilj povabila

Namen povabila je usposobiti skupno 35 MSP v Sloveniji s ciljem, odkriti potenciale za uvedbo krožne in digitalne transformacije, spremembe poslovnih modelov in lažje vključevanje v globalne verige vrednosti. Usposabljanje bo potekalo v luči evropskega zelenega dogovora s ciljem, oblikovati  izhodišča za krožno strategijo, doseganje večje dodane vrednosti, produktivnosti, za povečanje pozitivnih vplivov na okolje, ljudi in skupnosti ter z dodatnim ciljem, ponuditi izhodišča za prijavo podjetij na prihajajoče razpise iz sheme Načrta za okrevanje in odpornost ter druge primerne finančne instrumente.

S pomočjo izbranih strokovnjakov za krožno in digitalno transformacijo bodo MSP ocenila svojo stopnjo krožne ter digitalne zrelosti, identificirala potrebe po inovacijah in tehnologijah za krožno transformacijo, oblikovala nove krožne in digitalne poslovne modele, pripravila načrt prehoda v krožno gospodarstvo ter predvidoma tudi finančni investicijski načrt za pridobitev financiranja s strani bank oz. za predstavitev modela krožne transformacije in investicijskih potreb pred potencialnimi javnimi ali zasebnimi investitorji. V procesu usposabljanja bo vsako podjetje, poleg njim prilagojenega skupinskega usposabljanja, deležno tudi svetovanja 1:1 s strani izbranega strokovnjaka.

Izbrani strokovnjaki bodo izvedli usposabljanja za MSP za krožno in digitalno transformacijo po metodi CAT4.0, temelječi na osnovi modela krožnega oblikovanja (t.i. circular design model), modela krožne optimalne uporabe (t.i. circular optimal use model) ter modela krožne obnove vrednosti (t.i. circular value recovery model).

Terminski okvir usposabljanj

Usposabljanje CAT4.0, ki bo izvedeno s strani izbranih strokovnjakov, bo potekalo v več sklopih najprej kot skupinsko srečanje (predvidoma do 4 ure na srečanje), nato pa bo vsak MSP deležen individualnega posvetovanja s strokovnjakom po sistemu 1:1 (predvidoma do 6 ur na MSP).

Usposabljanje bo izvedeno v obdobju od 15.2.2022 do 31.3.2022 v prostorih podjetja ali v prostorih družbe TPLJ v Ljubljani ali virtualno (odvisno od zdravstvenih razmer).

Posamezni termini usposabljanj bodo določeni pred začetkom usposabljanj. O terminih bodo izbrana podjetja pravočasno obveščena.

Usposabljanje CAT4.0 za MSP je brezplačno.

 

VEČ NA POVEZAVI >>

Circular4.0 usposabljanje MSP_povabilo >>

Prijavni obrazec >>

 

(VABILO 24.1.2022) Spletni dogodek šestih SPIRE projektov na temo kognitivnih tovarn

Naša člana IJS-E2 in FE-UL ter podjetji SIJ-ACRONI in SIEMENS Slovenija vas vabijo na spletni dogodek, ki ga projekt INEVITABLE organizira skupaj s sorodnimi SPIRE projekti COGNIPLANT EU H2020CAPRI EU project, , FACTLOG ProjectHyperCOG European Project in COGNITWIN.

Spletni dogodek bo potekal 24. Januarja, nanj pa se je potrebno predhodno registrirati (REGISTRACIJA).

Spletni dogodek je nadaljevanje prvega dogodka (VIDEO), kjer so se vsi projekti predstavili in izpostavili ključne cilje ter raziskali podobnosti in razlike v ubranih pristopih. Tokratni dogodek bo izpostavil posamezne primere uporabe tehnologij in pristopov, ki se razvijajo v okviru projektov. Na koncu dogodka pa bo sledila še skupna okrogla miza.

Projekt INEVITABLE bo predstavljal doc. dr. Vito Logar, ki bo predstavil razvoj inovativne rešitve virtualnih senzorjev razvitih za elektro-obločno peč v SIJ Acroni.

Vljudno vabljeni, da se registrirate in udeležite dogodka.

Več informacij o projektu INEVITABLE je na voljo na njihovi spletni strani https://inevitable-project.eu/

Festival UNI.MINDS 2021

Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru vas vabita na največji slovenski spletni festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom. Potekal bo med 10. in 12. novembrom 2021. Prijave so že odprte, število udeležencev je omejeno.

Podjetja bodo dobila vpogled v tehnologije in ekspertize raziskovalcev Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, raziskovalci in študenti pa vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo podjetja, z namenom boljšega razumevanja medsebojnih potreb. Naš skupni cilj na festivalu bo zgraditi močna in učinkovita partnerstva. #inoviramoskupaj

3 dnevi spletnih dogodkov bodo posvečeni:

-          implementaciji najboljših inovacijskih praks,

-          R2B sestankom in mreženju med udeleženci,

-          vpogledu v izzive gospodarstva,

-          znanstvenim stojnicam s predstavitvami tehnologij in ekspertiz naših raziskovalcev.


Pod okriljem festivala se bodo odvili še:

-          Tretji dan za raziskovalce, Novartis v Sloveniji.

-          Svečana razglasitev prejemnikov Inovacijskega sklada UL.

-          Predstavitev 5 nagrajencev HUDega razpisa za družbene inovacije študentov UL.

-          Svečana podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.


Komu je festival namenjen?

Festival je zasnovan za tista najbolj radovedna, inovativna in v prihodnost zazrta podjetja, raziskovalce, študente in odločevalce.

Organizatorja festivala

Organizatorja festivala sta Pisarna za prenos znanja UL in Služba za prenos znanja in tehnologij UM. Glavni partner dogodka je Novartis v Sloveniji.


Več info: https://ppz.uni-lj.si/novice/uni-minds-2021-prijavite-se-zdaj/ 
Program in registracija ⏩⏩⏩ https://ppz.uni-lj.si/uni-minds21/

NAPOVEDUJEMO RAZPIS ZA DIGITALIZACIJO PODJETIJ Z MOŽNOSTJO 1-2,5 MIO EUR SUBVENCIJE

V zadnjem četrtletju letošnjega leta bo objavljen težko pričakovan javni razpis za digitalno transformacijo podjetij. Na razpisu bodo lahko kandidirala velika in večja srednje velika podjetja, ki bodo V KONZORCIJIH z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo podjetij. Za konzorcijski projekt bodo lahko prejeli med 1 mio in 2,5 mio evrov subvencije. 

Cilj razpisa bo spodbujanje prehoda Slovenije v Industrijo 4.0, zato bodo podpro dobile investicije za razvoj individualiziranih rešitev po meri in karakteristikah proizvodnih procesov; naložbe v prenovo proizvodnih prostorov in zlasti v strojno in programsko opremo ter razvoj podjetij s področja digitalnih tehnologij, za razvoj inovativnih rešitev za področja pametnih tovarn.

Višina subvencije na  konzorcijski projekt bo med 1 mio EUR in 2,5 mio EUR.  Upravičeni bodo naslednji stroški:

•            Stroški priprave digitalne strategije: stroški zunanjih izvajalcev in strošek dela zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo pri pripravi digitalne strategije;

•            Stroški nakupa opreme (opredmetena, neopredmetena sredstva): senzorika, prilagoditve obstoječe opreme, nakup nove strojne in programske opreme ter strojev za avtomatizacijo, robotizacijo, pripravo infrastrukture za implementacijo interneta stvari, integracijo rešitev umetne inteligence in strojnega učenja, implementacijo v blockchain platformo;

•            Stroški razvoja in implementacije: strošek zunanjih izvajalcev in strošek dela zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo pri razvoju in implementaciji;

•            Pavšalni stroški: 15 % od stroškov dela zaposlenih.

Razpis bo objavljen po obstoječih shemah državnih pomoči, in sicer bo kombinacija RRI pri stroških dela ter regionalne ali MSP sheme pri investicijskemu delu.

Za več informacij lahko pišete Nini Vrabelj, Gospodarska zbornica Slovenije: nina.vrabelj@gzs.si

EXPO Dubaj 2020 - tematika TOVARNE PRIHODNOSTI IN RAZVOJ MATERIALOV


Slovenija bo na tem edinstvenem svetovnem dogodku predstavila svoj potencial in talente na različnih področjih. Udeležitev Slovenije na EXPO 2020 z lastnim paviljonom, je odločitev vezana na strateške načrte za krepitev gospodarskega sodelovanja s trgi na Bližnjem vzhodu, v južni Aziji in Afriki. Prisotnih bo 190 držav iz celega sveta, kar bo ključno za vse udeležence, še posebej v teh nepredvidljiv Covid časih, ko bo Expo 2020 Dubaj ena izmed redkih priložnostih za svetovno povezovanje. 

Javna agencija SPIRIT je dne 16.3.2021 objavila Javno povabilo k sodelovanju podjetij na projektu Slovenija @ Expo 2020 Dubaj. V okviru tega povabila omogočajo podjetjem zakup Promocijskih paketov za podjetja, na voljo sta 2 paketa: 1. Podjetniški (B2C) po ceni 5.000 EUR in 2. Poslovni (B2B) po ceni 10.000 EUR. 

Več informacij je na voljo na dveh povezavah:

Za udeležitev na Expo 2020 ponujajo tudi finančne spodbude za MSP podjetja (od 1 do 249 zaposlenih) - vavčerje v višini 3.000 EUR za podjetniški (B2C) paket in 6.000 EUR za poslovni (B2B) paket. Več informacijhttps://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=79 

 Na Slovenskem paviljonu je predvidenih 11 krovnih tematskih tednov, ki so pretežno vezani na tematske tedne, ki jih je predvidel sam organizator svetovne razstave:

  1. Podnebje in biodiverziteta (1.10.2021 – 16.10.2021)
  2. Vesolje (17.10.2021 – 30.10.2021)
  3. Razvoj mest in podeželja/pametne zgradbe (31.10.2021 – 20.11.2021)
  4. Tovarne prihodnosti in razvoj materialov (21.11.2021 – 4.12.2021) – priporočamo vam, da glede na vaše produkte/storitve, nastopite v tem tematskem tednu
  5. Digitalizacija in umetna inteligenca (5.12.2021 – 25.12.2021)
  6. Potovanja, povezovanje in mobilnost (26.12.2021 – 15.1.2022)
  7. Trajnostni razvoj, zelene tehnologije in les (16.1.2022 – 29.1.2022)
  8. Zdravje in dobro počutje (30.1.2022 – 19.2.2022)
  9. Prehrana in kmetijstvo (20.2.2022 – 5.3.2022)
  10. Kulturne in kreativne industrije (6.3.2022 – 19.3.2022)
  11. Voda (20.3.2022 – 31.3.2022)

 Za lažjo predstavo, kako bo izgledal Slovenski paviljon pripenjamo video predstavitev: https://www.youtube.com/watch?v=asbM4wa-xr8.

Če se boste za nastop v okviru promocijskih paketov za podjetja odločili, je potrebno izpolniti prijavnico, ki je neobvezujoča in je dostopna na povezavihttps://expo2020slovenia.si/prijavnica.

Za več informacij kontaktirajte: 

mag. Darko Jurčevič  

SPIRIT Slovenija, javna agencija Verovškova ulic a 60, 1000 Ljubljana 

 T: 059 089 501 e:  darko.jurcevic@spiritslovenia.si   

SRIP ToP na 20. Okoljskem dnevu gospodarstva

SRIP Tovarne prihodnosti na Okoljskem dnevu gospodarstva 2021


Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo SRIP Tovarne prihodnosti, ki ga izvajamo na Zbornici elektronske in elektroindustrije, je v osrednjem sklopu Okoljskega dneva gospodarstva, ki je potekal virtualno 4. junija 2021, predstavilo pomembne novosti in iniciative, ki prihajajo iz EU.

Strokovnjakinja in vodja delovne skupine za trajnosti pri organizaciji Orgalim, Stéphanie Mittelham, je na povabilo ZEE predavala o iniciativi EU o trajnostnih proizvodih in digitalnemu potnemu listu izdelkov, ki je del akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo. 

dr. Niko Herakovič in dr. Miha Pipan iz Fakultete za strojništvo, Univerza v Ljubljani sta s svojim predavanjem "Z digitalnim dvojčkom produkta do krožnega gospodarstva" prikazala razvoj konceptov, ki jih v okviru akcijskega načrta SRIP ToP skupaj z Zbornico za elektronsko in elektroindustrijo razvijamo v Sloveniji. 

Vabljeni k ogledu posnetka V sredini verige vrednosti - SRIP ToP:

 

 

Vabljeni tudi k branju sporočila za javnost oz. poročila dogodka: 

Ljubljana, 4. junij 2021 – Okoli 130 udeležencev se je, še virtualno, udeležilo jubilejnega, 20. okoljskega dneva gospodarstva, mednarodne strokovne konference, ki poteka na GZS ob svetovnem dnevu okolja že dve desetletji. Letos je bil osredotočen na verige vrednosti v gospodarstvu in na njihovo vlogo pri prehodu gospodarstva, pa tudi širše družbe, v podnebno nevtralno, krožno prihodnost, kar narekuje paradigma trajnostnega razvoja že od 80-tih let prejšnjega stoletja. Prave začetke dejanskega prehoda v večjo trajnostnost vse bolj podpira znanost z razvojem in prodorom tako novih materialov, tehnologij,… kot tudi poslovnih modelov, zasnovanih na obnovljivih virih energije in digitalizacije.

Današnji dogodek je pokazal, da bo za uspešen prehod potrebno povezovanje, sodelovanje in zaupanje različnih gospodarskih in tudi družbenih deležnikov. Kot je uvodoma poudaril generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, evropska industrijska politika prepoznava, da je za uspešen zeleni prehod ključno oblikovanje industrijskih ekosistemov, ki zajemajo vse akterje, delujoče v vrednostni verigi - od najmanjših zagonskih do največjih podjetij, od akademskih krogov do raziskovalcev, od ponudnikov storitev do dobaviteljev. »Tako evropska industrijska politika kot slovenska industrijska strategija stavita na dvojni zeleni in digitalni prehod,  ki mora biti podprt z raziskavami, razvojem in industrijskimi inovacijami. Pri tem največjem izzivu in največji priložnosti našega časa ima tako v EU kot tudi pri nas vodilno vlogo prav industrija. Vse industrijske vrednostne verige, vključno z energetsko intenzivnimi sektorji, bodo igrale pomembno vlogo - na eni strani bodo morale zmanjšati svoj ogljični odtis, na drugi zagotavljati nove, čiste tehnološke rešitve in nove, cenovno dostopne poslovne modele,« je dejal Cantarutti in dodal, da bomo zato potrebovali tudi tako zanesljivo oskrbo s čisto in cenovno dostopno energijo kot surovinami.  Ti premiki ne bodo mogoči brez večjih naložb v raziskave, inovacije, razvoj novih proizvodnih procesov in sodobno infrastrukturo ne le v energetiki, ampak tudi pri ravnanju z odpadki. Izpostavil je pomen povezovanja med institucijami znanja, razvojnimi institucijami, univerzami in gospodarstvom ter dejal, da si »bomo na GZS prizadevali, da bo to povezovanje čim tesnejše in bo teh povezav čim več«. Letošnji Okoljski dan je potekal v treh sklopih, ki so zajemali posamezne ključne dele vrednostne verige. Nanje se je osredotočil skozi prizmo treh strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov), ki delujejo v Sloveniji: MATPRO (materiali kot končni produkti), ToP (tovarne prihodnosti) in Krožno gospodarstvo. Ti namreč tvorijo srčiko novih industrijskih ekosistemov, ki se porajajo pri nas in ki nadgrajujejo obstoječo industrijo in znanja, ki jih imamo. Pokazalo se je, da ima vsak člen verige vrednosti svoje značilnosti, velik pomen za zeleni prehod gospodarstva za vse pa imajo razvoj in raziskave, nove tehnologije in inovacije.

SRIP-i so se predstavili skozi različne možnosti in priložnosti, ki jih nakazujejo zlasti njihovi načrti za zagon pilotnih projektov in pilotni centri (pilotni center SiPCAST za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin, pilotni center SiPCOMAT za kompozitne materiale, pa tudi pilotni centri s področja jeklarstva in livarstva; digitalni dvojček Fakultete za strojništvo, pilotni demonstracijski center Melamin) in potencial, ki ga ti nudijo za prehod ne le v zeleno, ampak tudi bolj konkurenčno gospodarstvo.

Dogodek se je začel s prikazom razvoja, proizvodnje in razpoložljivosti materialov, tako kovinskih kot nekovinskih, ter njihovega vpliva na zmanjšanje okoljskega odtisa končnih proizvodov. Kot je uvodoma dejal direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije dr. Matjaž Godec, je uspešno recikliranje, zaradi nujnosti učinkovitega zbiranja odpadnih materialov, prvenstveno zakonodajni, družbeni izziv in manj izziv zmožnosti tehnike in tehnologije. Srednji sklop je bil posvečen tovarnam prihodnosti, saj se slovenska industrijska podjetja velikokrat umeščajo prav na sredino verige vrednosti. Stephanie Mittelham iz organizacije Orgalim je poudarila, da evropska komisija pospešuje aktivnosti za uvedbo t. i. digitalnih potnih listov za proizvode v okviru Iniciative za trajnostne proizvode. Tu se je s predstavitvijo digitalnih dvojčkov potrdilo, kar se je pokazalo že v prvem sklopu, kjer je bil izpostavljen pomen vzpostavitve raziskovalnih pilotnih centrov - da v  prihodnosti ne bodo potrebni le novi poslovni, temveč tudi novi razvojni koncepti. Zadnji sklop je ponudil vpogled v končne dele vrednostnih verig, ki tudi z optimizacijo industrijskih procesov podpirajo njihovo zaključevanje in prehod iz linearnih v krožne modele ter »izkoreninjanje« odpadkov.

Ključni akterji, ki oblikujejo industrijske ekosisteme za zeleni prehod gospodarstva, v Sloveniji med seboj že sodelujejo in se povezujejo preko SRIP-ov. Ti imajo ustrezna znanja in ne le  predloge za pilotne projekte, ampak tudi za raziskovalne pilotne centre, s katerimi bi preverili in optimizirali razvoj trajnostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo. Manjkajo pa sredstva za izvedbo tovrstnih projektov, ki bi poleg zelenega prehoda okrepili sodelovanje, povezovanje in tudi zaupanje skozi različne dele vrednostnih verig. V Sloveniji obstajajo okviri za zeleni prehod, vendar moramo ujeti pravi trenutek, s pravočasnim vlaganjem in podporo razvoju, raziskavam in inovacijam od TRL1 do TRL9. Tu vidijo vsi sodelujoči pomembno vlogo in odgovornost države z zagotovitvijo zadostnih sredstev za raziskave in razvoj.

*Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja.