Novice


Aditivi ali E-ji

Aditivi ali E-ji

V današnjem času je vse več pomislekov o tem kaj uživamo, kaj so glavne sestavine hrane in od kod izvirajo. Tudi o aditivih je slišati kar nekaj različnih mnenj. Kaj je res in kaj ni bomo poskušali čim bolje razložiti v naslednjem članku.

Aditivi, ki jih dodajajo živilom, morajo izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni v Uredbi o aditivih za živila (Uredba (ES) št. 1333/2008).

Aditive se v živila ne sme dodajati po lastni izbiri. Definicija, ki jo opredeljuje uredba je zapisana spodaj:

Uporaba aditivov mora biti varna, obstajati mora tehnološka potreba po njihovi uporabi, njihova uporaba ne sme zavajati potrošnika in mu mora koristiti. Zavajanje potrošnika med drugim vključuje zadeve, povezane z vrsto, svežostjo, kakovostjo uporabljenih sestavin, naravnostjo izdelka oziroma proizvodnega postopka ali prehransko kakovostjo izdelka.

Zakonodaja Evropske unije aditive opredeljuje kot snovi, ki se običajno ne uživajo kot živilo, ampak se iz tehnoloških razlogov namensko dodajajo živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, obdelavo, pakiranjem, prevozom ali hrambo, ne glede na to, ali imajo hranilno vrednost ali ne, ter neposredno ali posredno postanejo ali lahko postanejo sestavina živila kot taka ali kot stranski proizvod živila.

Aditivi so razvrščeni v večje skupine ali kategorije večinoma po njihovi funkciji v živilu, v manjši meri pa po uporabi. Velike skupine aditivov so: barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, ojačevalci arome, sredstva za želiranje, za vzhajanje in druga. Druge manjše skupine aditivov so še: sredstva za ohranjanje vlage, za topljenje, za vzhajanje, za glaziranje, sredstva proti motnosti in plini.

V Evropski uniji pristojne ustanove odobrijo aditive in jih nato registrirajo s črko E in številko. Tako registriranih aditivov je v EU okrog 1.700 (arome in encimi niso všteti).

So aditivi za živila varni?

Aditivi za živila so varni. Varnost vseh trenutno odobrenih aditivov za živila sta ocenila Znanstveni odbor za živila (SCF) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Na seznamu EU so samo aditivi, katerih predlagana uporaba je bila ugotovljena kot varna.

V EU poteka program ponovne ocene varnosti aditivov, ki so bili v EU odobreni in dovoljeni za uporabo pred 20.1.2019. Program ponovne ocene bo predvidoma zaključen do konca leta 2020. EU seznam dovoljenih aditivov se stalno spreminja. Vsaka sprememba EU seznama se zgodi s sprejetjem in objavo Uredbe Komisije.

Kako se oceni varnost aditiva?

Varnost aditiva oceni Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Snovi so ocenjene na podlagi dokumentacije, ki ga ponavadi predloži vlagatelj. Vlagatelj je ponavadi proizvajalec ali potencialni uporabnik aditiva za živila. Dokumentacija mora vsebovati kemijske lastnosti aditiva, njegov proizvodnji postopek, metode analiz ter reakcije in obnašanje v živilih, utemeljitev potrebe na podlagi primera, predlagane uporabe in toksikološke podatke.

Toksikološki podatki morajo vsebovati informacije o metabolizmu, subkronični in kronični toksičnosti, rakotvornosti; genotoksičnosti, reproduktivni in razvojni toksičnosti ter po potrebi druge študije.

Na podlagi teh podatkov EFSA določi raven, pod katero se vnos snovi šteje za varnega, kar se imenuje sprejemljiv dnevni vnos (ADI). EFSA hkrati na podlagi predlaganih uporab v različnih živilih oceni tudi, ali obstaja možnost, da se ta ADI preseže. Če ADI ni presežen, se uporaba v aditivu za živilo šteje za varno.

Kako je potrošnik obveščen o uporabi aditivov?

Aditivi v živilih so označeni v skladu z Uredbo (EU) št. 1129/2011. Aditivi morajo biti označeni z imenom funkcijskega razreda, ki mu sledi njihovo specifično ime ali številka E. Številka E se lahko uporablja za poenostavitev označevanja snovi, ki imajo včasih zapletena kemijska imena.

Aditivi za živila so sestavine živil, zato morajo vedno biti navedeni na seznamu sestavin.

Ali je mogoče pripraviti hrano brez aditivov?

Seveda je mogoče pripraviti hrano brez uporabe aditivov. Običajno se ne dodajajo hrani, pripravljeni doma, vendar se taka hrana zaužije neposredno. Poleg tega priprava hrane doma lahko manj vpliva na videz hrane kot industrijska predelava živil.

Pa tudi za vsa industrijsko pripravljena živila na potrebujemo aditivov. Tak primer so nekatere vrste kruha, nekatere vrste pripravljenih obrokov, nekatere kosmiče za zajtrk, itd. Uporaba oziroma neuporaba aditivov je odvisna od proizvodnega postopka, uporabljenih sestavin, končnega videza, zahtev za konzerviranje, potrebe po zaščiti pred morebitnim razvojem škodljivih bakterij, vrsto embalaže itd.

Potrebno pa je tudi poudariti, da številna živila lahko vsebujejo naravno prisotne snovi, ki so hkrati odobrene kot aditivi za živila. 

V jabolkih lahko tako najdemo riboflavine (E 101), karotene (E 160a), antocianine (E 163), ocetno kislino (E 260), askorbinsko kislino (E 300), citronsko kislino (E 330), vinsko kislino (E 334), jantarno kislino (E 363), glutaminsko kislino (E 620) in L-cistein (E 920).


Viri:

Goldfein R. K. In Slavin L. J. Why sugar is added to food: food science 101. Comprehensive Reviews in Food Science and Food Safety, 14: 644 - 656

Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila

Uredba Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila

Vprašanja in odgovori o aditivih za živila. 2001. MEMO št. 11/783

Fotogalerija