Novice


Sladila

Sladila so vse naravne ali sintetične snovi, ki zagotavljajo sladek okus v hrani in pijačah. Sladila se običajno ne metabolizirajo in se zato nespremenjena izločajo iz telesa. Sladila se lahko pridobivajo iz rastlin, tak primer je stevia, ali pa so sintetično proizvedena, tak primer so acesulfam K, aspartam, sukraloza ali saharin. Sintetična sladila dostikrat poimenujemo tudi »umetna« sladila.

Sladila se uporabljajo za sladkanje živil ali kot namizna sladila. Glede na to, da uporaba sladila namesto sladkorja zmanjša energijsko vrednost živila, se jih zato pogosto uporablja v gaziranih pijačah, jogurtih, žvečilnih gumijih in v dietnih živilih.

Sladila so večinoma označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol E 420 in maltitol E 421.

V promet se lahko dajejo samo sladila, ki so dovoljena s strani Evropske komisije ob posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane. Uporaba sladil je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila.

Kaj so to sladkorni alkoholi?

Sladkorni alkoholi, tak primer sta manitol in sorbitol, imajo zelo majhen vpliv na izločanje inzulina in so zato dobra zamenjava za sladkor v izdelkih namenjenih za sladkorne bolnike. So derivati monosaharidov, disaharidov ali oligosaharidov in se pojavljajo tudi v naravi v sadju in zelenjavi. Če jih zaužijemo v prevelikih količinah, imajo lahko odvajalni učinek.

Kaj je to aspartam?

Aspartam je nizko-kalorično sintetično sladilo, ki je približno 200-krat slajše kot sladkor. V Evropi je uporaba aspartama dovoljena v izdelkih kot so pijače, deserti, sladkarije, mlečni izdelki, žvečilni gumiji in izdelkih za zniževanje telesne teže. Aspartam in njegovi razgradni produkti so tema obsežnega preiskovanja že več kot 30 let. Ocena varnosti aspartama je bila izvedena na živalih in na kliničnih raziskavah, izvedene so bile epidemiološke študije in študije po dajanju sladila na trg. Nobena od študij ni pokazala, da bi aspartam lahko imel kakršenkoli učinek na zdravje ljudi. Na izdelkih ima aspartam oznako E951.

Leta 2013 je EFSA izdala celotno oceno tveganja za aspartam, kjer je podala mnenje, da so aspartam in njegovi razgradni produkti varni za uživanje v celotni populaciji (vključujoč otroke, dojenčke in nosečnice).

Sprejemljiv dnevni vnos (ang. Acceptable Daily Intake, ADI) za aspartam je 40 mg/kg telesne teže/dan. Ocenjuje se, da je izpostavljenost veliko manjša, kot je ADI.

Bolniki z fenilketonurijo, ki se morajo držati stroge diete brez fenilalanina, ne smejo uživati izdelkov z aspartamom. Fenilalanin je aminokislina, ki je naravno prisotna v mnogih živilih.

Označba namiznega sladila, ki vsebuje poliole in/ali aspartam in/ali sol aspartama-acesulfama, mora imeti naslednje opozorilo:
(a) polioli: „prekomerno uživanje lahko povzroča laksativne učinke“;
(b) aspartam/sol aspartama-acesulfama: „vsebuje vir fenilalanina“.

 

Kaj je to stevia?

Steviol glikozidi so sladila, pridobljena iz listov rastline Stevia rebaudiana Bertoni, ki izvira iz Paragvaja. Izvlečki, ki vsebujejo steviol glikozid so lahko do 300-krat slajša od sladkorja. Steviol glikozidi imajo na izdelkih oznako E960.

Steviol glikozidi spadajo v eno izmed najnovejših revizij ocene izpostavljenosti. Za steviol glikozide se ponovno obravnava določitev sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI). Do sedaj veljaven ADI 4 mg/kg telesne teže/dan naj bi bil glede na izpostavljenost odraslih in otrok steviol glikozidom presežen.

Uporaba stevie je zdaj odobrena za 31 različnih kategorij živil, med drugim za brezalkoholne pijače, sladice, slaščičarske izdelke in namizna sladila.

 


Viri:

 

EFSA. 2013. EFSA explains the safety of aspartame. Corporate Publication, 4: doi: 10.2805/54386

Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila

Uredba Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila

Vprašanja in odgovori o aditivih za živila. 2001. MEMO št. 11/783

Fotogalerija