GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je razočarana nad dejstvom, da kljub vsem dosežkom, ki so rezultat sodelovanja med deležniki tako na nacionalni kot tudi evropski ravni, tehnični odbor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) meni, da je obdavčenje izključno določenih pijač »rešitev« za realen in kompleksen izziv, kot to je debelost. SZO je namreč objavila poročilo z naslovom »Fiskalne politike za prehrano in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni«. SZO na ta način predlaga »univerzalno« intervencijo za različne države in ne izhaja iz situacije v posameznih državah. Medtem ko diskriminatorni davki v nobenem primeru niso rešitev in primeren ukrep za spreminjanje prehranskih navad ljudi, je potrebno pri iskanju rešitev upoštevati nacionalne strategije, programe in ukrepe, predvsem pa razvoj aktivnosti in sodelovanja med deležniki, ki že obstajajo in so implementirane. To velja tudi za Slovenijo. V ta namen smo na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju s člani iz sektorja proizvodnje brezalkoholnih pijač leta 2015 oblikovali samoregulativne zaveze odgovornosti in s tem: 
 
• se omejili pri oglaševanju brezalkoholnih pijač otrokom, mlajšim od 12 let, • se zavezali k odgovornemu obnašanju proizvajalcev in distributerjev v osnovnih in srednjih šolah, • svoje izdelke dodatno označili z energijsko vrednostjo na prednji strani embalaže, • izboljšali sestavo izbranih obstoječih izdelkov, • trgu ponudili nove izdelke z znižano energijsko vrednostjo oz. znižano vsebnostjo sladkorja, • odgovorno podprli številne rekreacijske in športne dogodke ter programe. 
 
Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij zato nasprotujemo priporočilom SZO glede obdavčitve pijač oz. katerekoli druge kategorije izdelkov iz segmenta hrane in pijač, saj do danes na podlagi izkušenj ni bilo dokazano, da tovrstni ukrepi lahko izboljšajo javno zdravje. Vsekakor pa podpiramo prizadevanja SZO pri naslavljanju problema debelosti in nizanju rešitev, vendar menimo, da je potrebno k temu pristopiti na celosten in jasen način tudi s poudarkom na prehrani. Medtem ko je takšen pristop ključnega pomena, je obdavčitev pijač dokazano ena najmanj učinkovitih intervencij za znižanje energijskega vnosa. 
 
Poraba brezalkoholnih pijač brez vode, sokov in nektarjev je v lanskem letu v Sloveniji znašala 96 l/prebivalca, kar je za 25 % manj v primerjavi z letom 2010 (127,6 l/prebivalca). Če pogledamo evropsko povprečje, je leta 2015 povprečen Slovenec zaužil 66 % količin brezalkoholnih pijač povprečnega Evropejca.   

»Negativni trend porabe brezalkoholnih pijač skupaj s sprejetjem samoregulative sektorja že kaže rezultate. Proizvajalci pijač namreč trgu že ponujajo nizkoenergijske izdelke, izdelke z manj sladkorja, potrošniku zagotavljajo dodatne informacije na označbah svojih izdelkov, nenazadnje ponujajo tudi manjša pakiranja brezalkoholnih pijač. Zato ne smemo dovoliti, da predlog uvedbe fiskalnih ukrepov, ki prihaja iz SZO zamegli vsa prizadevanja slovenskih in nekaterih tujih proizvajalcev ter transparentno sodelovanje, ki smo ga uspeli vzpostaviti v zadnjih letih.« poudarja dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. »Projekt Zaveza odgovornosti je aktiven in merljiv doprinos živilske industrije na področju doseganja ciljev slovenske prehranske politike za obdobje 2015-2025. Živilska industrija in posamezni sektorji so odgovoren deležnik tudi ko govorimo o prehrani, zato je 11 podjetij iz sektorja proizvodnje brezalkoholnih pijač leta 2015 podpisalo listino samoregulative. Tudi ostali sektorji ne mirujejo. Prepričana sem, da se bo sektorju brezalkoholnih pijač kmalu pridružil še mlečnopredelovalni sektor, ki je v zaključku usklajevanja svojih zavez odgovornosti,« še dodaja dr. Zagorc. 
 
Na povabilo Ministrstva za zdravje bo projekt GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Zaveza odgovornosti predstavljen tudi na 1. nacionalni konferenci o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki bo v ponedeljek, 17.10.2016 na Brdu pri Kranju.