Zaveza odgovornosti

Hrana, prehrana in potrošnik - Slovenija kot primer dobre prakse







SRIP HRANA – strateško razvojno inovacijsko partnerstvo je v zaključku leta organiziralo dogodek, katerega namen je bila predstavitev napredka živilskopredelovalne industrije na področju hrane, prehrane in potrošnika. Govorimo o ključnem področju akcijskega načrta, kjer je poudarek na poznavanju nakupnih navad, vedenju, zaznavi potrošnika, ko se odloča za nakup in uživanje hrane. Aktivnosti partnerstva zrcalijo globalne trende v slovenski prostor, da bi lahko različni deležniki prispevali k skupnim ciljem na področju javnega zdravja.

 

»Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. V zadnjem desetletju se razdirajo tradicionalni prehranski vzorci in se povečuje njihova raznolikost. Priporočila zdravega prehranjevanja se usmerjajo na posameznika, glede na njegov življenjski slog, spol in starost. Ocenjujemo, da se približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo. Bolezni, povezane s prehrano, pa so v Sloveniji neenakomerno porazdeljene glede na spol, stopnjo izobrazbe, ekonomski status in kraj bivanja. Pri raziskovanju prehrane in prehrambnih navad je zato treba s primernimi orodji zaznati ranljive skupine, pokazati na njihove primanjkljaje in z ustreznimi ukrepi zmanjševati nepotrebne neenakosti v prehrani in s tem v zdravju in v zdravstvenih izidih.«, je na dogodku izpostavila dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

V okviru Prehranskega foruma smo spregovorili tudi o slovenskem potrošniku. Kako dobro ga poznamo, nam je povedal Andraž Zorko iz podjetja Valicon: »Potrošniški monitor v svoji zadnji meritvi ugotavlja, da se sicer že kažejo prvi morebitni znaki predkriznega vedenja s strani potrošnikov, predvsem pri oceni in pričakovanjih glede osebnega finančnega stanja, sicer pa so vsi indikatorji potrošniškega vedenja še vedno v trendu preteklih let gospodarske rasti - preudarnost v nakupovanju se je še nekoliko znižala. Istočasno ostaja enak ali rahlo večji delež tistih, ki kupujejo slovensko in so za to pripravljeni tudi nekaj več plačati, višji pa je tudi delež potrošnikov, ki posegajo po proizvodih z oznako višje kakovosti ali eko/bio oznakami. Te smo v tokratni meritvi tudi postavili pred ogledalo – za 26 oznak iz različnih shem kakovosti živilskih izdelkov ter nekaj komercialnih oznak smo izmerili poznavanje, zaupanje, indikacijo kakovosti, vpliv na nakupu in cenovno premijo. Med vsemi oznakami je najvišjo oceno dobila oznaka »Varuje zdravje«, ki sodi v t.i. privatne sheme (indeks 85). Med shemami kakovosti je najvišjo oceno dobila oznaka »Izbrana kakovost« (indeks 79). Indeks upošteva vseh pet prej navedenih indikatorjev ocene oznake.«

 

Na podlagi podatkov, ki jih je predstavila GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, je impresivno, kaj vse je bilo narejenega na področju samoregulative živilskopredelovalne industrije. V štirih letih od lansiranja projekta Zaveza odgovornosti, so se mu pridružili trije sektorji, 25 podjetij, ki intenzivno spreminjajo ponudbo izdelkov na trgu. Slovenski potrošnik ima iz leta v leto na voljo več izdelkov izboljšane sestave (z manj sladkorja, manj soli, več polnozrnatih sestavin). Odgovorno pa se živilska industrija obnaša tudi na drugih področjih (oglaševanje, označevanje, trženje, promocija zdravega življenjskega sloga).


Dodatne informacije

dr. Petra Medved Djurašinović (T: 01 58 98 296, E: petra.medved@gzs.si)

 

Fotogalerija

Fotogalerija





 

V nastajanju