KAJ SE NAHAJA V KOZMETIČNIH IZDELKIH IN KAKŠEN JE POMEN IZRAZOV, KI JIH SREČAMO V KOZMETIKI?

 

A B C D E F G H I J K L M N O P R S T U V Z

 

Se sprašujete, kaj pomenijo oznake na vaših kozmetičnih izdelkih? Poiščite njihov pomen v spodnjem »slovarčku«.

A

Absorpcija kemikalij

Kozmetični izdelki so zasnovani tako, da zagotavljajo dostavo učinkovin na ustrezno mesto na koži in laseh. Koža predstavlja učinkovito bariero pred vdorom tujih snovi, zato je danes večina zdravil v obliki tablet, ki jih pogoltnemo, ali pa injekcij. Nekatere učinkovine srečamo tudi v obliki dermalnih obližev, a se skozi kožo absorbirajo v zelo majhnih količinah. Seveda nekatere snovi lahko prodirajo v kožo ali pa jih nehote v manjših količinah tudi zaužijemo, a se hitro metabolizirajo in izločijo. Te snovi se ne akumulirajo v telesu do morebitnih nevarnih vrednosti. Vsi ti dejavniki se morajo upoštevati pri izdelavi ocene varnosti izdelka.

Sposobnost substance, da prodira v kožo, je kompleksna in odvisna od lastnosti posamezne snovi, kot sta lipofilnost in molekulska masa. Molekulska masa posameznih snovi se izraža z enoto »Dalton«. Morda ste kdaj zasledili izraz »Daltonovo pravilo«, ki pravi, da snovi z molekulsko maso nad 500 Daltonov ne prehajajo zlahka v kožo, medtem ko snovi z molekulsko maso pod 500 Daltonov v kožo lažje prodirajo, a le če imajo nizek električni naboj in če so srednje lipo/hidrofilne. To se nanaša na nepoškodovano kožo - praske, vnetja in ostale poškodbe kože namreč lahko povzročijo večjo prepustnost kože. Ocena varnosti, ki se za vsak kozmetični proizvod izdela preden gre ta na tržišče, upošteva kakršnekoli možnosti penetracije v kožo, vključno z uporabo na poškodovani koži. S tem se zagotovi varna uporaba izdelka brez tveganja za uporabnika. 

Aerosoli

Nekaj nasvetov za varno uporabo aerosolov (več priporočil ponujata British Aerosol Manufacturer's Association (BAMA) in Royal Society for the Prevention of Accidents):

• Vedno preberite navodila za uporabo in opozorila ter poskrbite, da jih v celoti razumete.

• Aerosole vedno uporabite v prezračenem prostoru. Če jih uporabite v zaprtem in manjšem prostoru, po uporabi vedno odprite okna in vrata.

• Aerosoli so vsebniki pod tlakom. Ne prebadajte in ne zažigajte jih. Shranjujte jih zaščitene pred neposredno sončno svetlobo in vročino.

• Aerosoli so izredno vnetljivi. Ne uporabljajte jih blizu ognjenih plamenov ali potencialnih virov vžiga, kot so npr. cigarete.

• Shranjujte aerosole izven dosega otrok. 

• Aerosoli so običajno namenjeni kratkotrajnim aplikacijam, razen če navodila za uporabo pravijo drugače. Namerno vdihavanje topil, ki jih najdemo v vsakdanjih gospodinjskih proizvodih, vključno z aerosoli, je lahko zelo škodljivo ali celo smrtno nevarno. Po predlogu BAMA so aerosoli označeni z oznako SACKI, ki pomeni »Solvent Abuse Can Kill Instantly« oz. »zloraba topil je lahko smrtno nevarna«. Ostale informacije o zlorabi substanc so na voljo tukaj.

Alfa hidroksi kisline (AHA)

AHA se nahajajo v grozdju in limonah, pa tudi v sladkornem trsu in mleku. Pogosto se navajajo kot sadne kisline in se uporabljajo v nizkih koncentracijah kot eksfolianti. Pospešijo proces luščenja odmrle plasti celic in tako povečajo gladkost kože. V višjih koncentracijah lahko povzročajo iritacijo in luščenje.

Aluminij v antiperspirantih

Antiperspiranti vsebujejo kozmetično aktivne sestavine, ki se imenujejo aluminijeve soli (tudi aluminijeve/cirkonijeve soli). Te se raztopijo v znoju in tvorijo gelast čep, s čimer zaprejo žleze znojnice. Posledično se za nekaj ur zmanjša količina izločenega znoja na površino kože. Alum, aluminijeva sol, je kristal, ki se pogosto uporablja tudi v t.i. »naravnih deodorantih/antiperspirantih« in deluje podobno. Aluminij je v naravi tretji najpogostejši element, ki se nahaja v hrani, vodi in zdravilih, pa tudi v mnogih ostalih potrošniških izdelkih. Zaenkrat na voljo še ni nikakršnih dokazov, ki bi predstavljali nevarno uporabo aluminija v antiperspirantih. 

Čeprav za to ni zadostnih dokazov, se porajajo vprašanja ali bi lahko antiperspiranti vplivali na nastanek raka dojk. Zakaj? Odgovor na to vprašanje leži v mnogih študijah, ki so dokazale zanemarljiv potencial aluminijevih soli za prodiranje v kožo. Tudi če bi se majhne količine res absorbirale v kožo, bi bilo to zanemarljivo v primerjavi s količinami, ki jih v telo vnesemo s hrano. Navsezadnje pa so antiperspiranti zasnovani za delovanje na površini kože in bi torej ob absorpciji v kožo izgubili svojo učinkovitost. Številne vodilne organizacije za raziskave raka podpirajo ta vidik in poudarjajo, da ni verjetnega biološkega mehanizma, po katerem bi antiperspiranti lahko povzročili nastanek raka na dojkah. Res je, da so v preteklosti v javnost prišle tovrstne lažne navedbe in s tem preusmerile pozornost stran od ukrepanja proti tistim dejavnikom, ki so znani povzročitelji raka na dojkah, kot sta npr. kajenje in neustrezna prehrana. 

• Breakthrough Breast Cancer je na to temo objavila koristen informativni katalog. 
• Leta 2008 je svet vodilnih kliničnih onkologov zaključil, da ni znanstveno dokazano, da bi deodoranti ali antiperspiranti prispevali k nastanku raka. Preberite več o raziskavi.

Podobno so se pojavile navedbe, da aluminij lahko posnema delovanje estrogena. Moč vsakega takšnega učinka bi bila izredno nizka in zaznavna le v eksperimentalnih pogojih, ki pa jih ne moremo prenesti na resnično življenje. Veliko snovi ima sposobnost, da posnema delovanje estrogena in te se nahajajo v veliko višjih koncentracijah v hrani, ki jo zaužijemo. V praksi nekaj, kar ima potencial za posnemanje hormonske aktivnosti, še ne pomeni, da lahko škoduje zdravju. 

Aluminij in Alzheimerjeva bolezen

Nekateri raziskovalci so domnevali, da bi lahko obstajala povezava med aluminijem in nastankom Alzheimerjeve bolezni, a za to povezavo ni ustreznih dokazov. Na tem področju se je v zadnjih 40 letih izvedlo veliko raziskav. Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija potrdila, da ni našla nikakršnih dokazov, da bi aluminij povzročal tveganje za zdravje ljudi, ki so z njim v kontaktu na delovnem mestu in prav tako ni dokazov, da je aluminij primarni povzročitelj Alzheimerjeve bolezni. Epidemološke študije ne kažejo povečane incidence za Alzheimerjevo bolezen pri delavcih v rudnikih in talilnicah aluminija, kjer po pričakovanjih v večjih količinah to substanco tudi vdihavajo.Prevladujoče zdravstveno in strokovno mnenje je, da sedanje ugotovitve ne dokazujejo vzročne povezave med aluminijem in Alzheimerjevo boleznijo. Za več informacij obiščite stran združenja za Alzheimerjevo bolezen. 

Antioksidanti

Snovi, ki telesu pomagajo izločati in se boriti proti prostim radikalom in, ki pomagajo preprečevati oksidacijo (t.j. razpad zaradi izpostavljenosti kisiku v zraku) drugih sestavin v formulaciji, zlasti lipidov. Oksidacija lipidov namreč lahko vodi v žarkost in neprijeten vonj. 

Arzen v dekorativni kozmetiki

Arzen je strogo prepovedan za uporabo v kozmetičnih izdelkih in se torej v kozmetiki ne uporablja kot sestavina. 

Azbest

Azbest ni dovoljen za uporabo v kozmetiki. To je sicer v naravi prisoten mineral, ki je zgrajen iz vlaken. Izpostavljenost azbestu je strogo kontrolirana zaradi tveganja za zdravje, ki je z njim povezano. Včasih se zaradi nepoznavanja razlike med smukcem in azbestom namenja negativna pozornost smukcu v kozmetiki. Res je, da sta obe snovi hidratirana magnezijeva silikata, a kozmetični smukec nima enake vlaknaste strukture kot azbest. Potencialno nevarni učinki azbesta izvirajo prav iz njegove strukture. Smukec, ki se uporablja v kozmetiki, pa mora biti zelo visoke kakovosti in čistote ter brez vlaken. 

B

Beta hidroksi kisline (BHA)

Podobne alfa hidroksi kislinam in se uporabljajo v enak namen - za odstranjevanje vrhnje plasti odmrlih celic kože in s tem izboljšanje izgleda in občutka kože.

Belilna sredstva/vodikov peroksid v izdelkih za beljenje zob

Izdelki za beljenje zob lahko delujejo na principu abrazije, pri čimer majhni grobi delci pomagajo z zob zdrgniti zabarvane madeže, ali pa na principu belila, kot je npr. vodikov peroksid. V izdelkih, ki vsebujejo belilna sredstva, je njihova koncentracija omejena na 0.1% glede na evropsko kozmetično zakonodajo. V preteklosti so se na tržišču Velike Britanije pojavili tudi izdelki z višjo vsebnostjo peroksida. Ti so nezakoniti, zato je priporočljivo, da tovrstne izdelke kupujete v uglednih drogerijah ali pri zobozdravniku. 

Bioakumulacija

To je pojav, ko organizem absorbira snov z večjo hitrostjo, kot jo izloča. Tu torej ne gre le za prisotnost ali detekcijo substance. Vendar pa niti prisotnost kemikalije niti njena bioakumulacija ne pomenita nujno škode in tveganja za organizem. 

Bisfenol A

Bisfenol A je od novembra 2006 prepovedan za uporabo kot kozmetična sestavina. Uporablja pa se kot izhodni material za premaze notranje plasti vsebnikov, vključno z aerosoli, in sicer za preprečevanje korozije. Čeprav je večina bisfenola A uporabljena v procesu izdelave premazov, pa ga običajno nekaj ostane tudi v končnem premazu. Preprečevanje korozije je bistveno za zaščito vsebine pred kontaminacijo ter za zagotavljanje integritete vsebnika, v izogib tveganju za zdravje uporabnika. Bisfenol A se uporablja tudi kot gradnik za nekatere vrste plastike. 

Kozmetična zakonodaja priznava, da se lahko  neizogibne sledi nekaterih substanc (tudi tistih, ki so prepovedane) najde v nekaterih proizvodih kot posledica uporabe na drugih področjih, npr. pri izdelavi embalaže. Zakon zahteva, da morajo biti takšni zaostanki snovi upoštevani pri izdelavi ocene varnosti in da njihova prisotnost ne sme vplivati na človekovo zdravje. Minimalne količine bisfenola A, ki so lahko prisotne v nekaterih kozmetičnih izdelkih kot posledica izločanja iz embalaže, ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov.

»Brez dišav«

Nekateri uporabniki radi posegajo po izdelkih, ki navajajo »ne vsebuje dišav« ali  »brez dišav« in podobno, večinoma zato, ker se želijo izogniti dišavam ali pa morebitni interakciji kreme ali antiperspiranta s parfumom. Če kupite odišavljen kozmetični izdelek, običajno pričakujete, da bo po uporabi pustil vonj. V nasprotju pa po aplikaciji izdelka, ki navaja, da ne vsebuje dišav, vonj ne bi smel biti prisoten. Vendar pa tudi neodišavljeni izdelki lahko vsebujejo manjše količine dišav, zgolj za prekritje naravnega vonja nekaterih sestavin v izdelku. Če se želite dišavam povsem izogniti, morate vedno prebrati seznam sestavin, ki se nahaja na ovojnini izdelka. Kakršnekoli dodane dišave so namreč vedno vključene pod izrazom »parfum« v seznamu sestavin. Izogibajte se v takšnem primeru tudi eteričnim oljem, saj  imajo močan vonj in pogosto vsebujejo enake naravne sestavine, ki se uporabljajo v dišavah. 

»Brez kemikalij«

Noben izdelek ne more biti brez kemikalij, saj praktično vse snovi spadajo med kemikalije, bodisi naravne bodisi sintezne. 

Butil benzil ftalat v šminkah

Butil benzil ftalat je prepovedan za uporabo v vseh vrstah kozmetičnih izdelkov na področju Evrope. To vključuje izdelke, proizvedene in prodajane na področju EU kot tudi proizvode, ki so v EU uvoženi za prodajo. Prepoved je stopila v veljavo avgusta 2006, ko so se pojavili pomisleki nad varnostjo BBP. Kozmetična industrija je v celoti podprla predloge za prepoved. 

C

Ceramidi

Ceramidi so maščobne molekule, ki na kožo in lase delujejo emolientno. Dajejo lesk in sijaj koži in lasem. So naravne sestavine kože, dodajajo pa se tudi v nekatere kozmetične sestavine.

Clearcast

Clearcast je ena izmed nadzornih organizacij Velike Britanije, katera mora predhodno odobriti vse oglase, ki se predvajajo na televiziji ali radijskih postajah. Predvajane in tiskane oglase pa nadzoruje ASA oz. Organ za oglaševalske standarde. Te organizacije za utemeljitev vseh navedb zahtevajo zanesljive strokovne dokaze. 
Za več informacij obiščite: www.clearcast.co.uk.

D

Delci na milijardo in delci na milijon (ppm in ppb)

Veliko snovi, katere se sicer smatra za škodljive ob zaužitju v prevelikih količinah, so povsem varne v zelo nizkih vrednostih, ki jih včasih lahko zasledimo v kozmetičnih proizvodih. Vse kar je pomembno, je odmerek. Strokovnjaki uporabljajo enote, kot so delci na milijardo ali delci na milijon, ko merijo zelo majhne količine. 1000 delcev na milijardo je enako enemu delcu na milijon, oboje pa je primerljivo s približno enim vedrom na 80 000 kadi. En delec na milijardo je ekvivalenten eni sekundi v 30 letih. 

Dermatološko testirano

Za izraz »dermatološko testirano« ne obstaja uradna definicija, v primeru, ko gre za kozmetični izdelek. V splošnem »dermatološko testirano« pomeni testirano na koži. Na voljo so številne metode za vrednotenje kompatibilnosti s kožo. Ni bistveno, da je pri tem vključen zdravnik ali dermatolog, čeprav so bili uporabljeni protokoli pregledani s strani zdravstveno kvalificirane osebe. 

Detekcija sledi

Znano je, da naše telo absorbira substance, ne glede na to, ali so naravnega ali sinteznega izvora. Današnja tehnologija omogoča detekcijo in merjenje neverjetno majhnih vrednosti snovi v človeških vzorcih. Snovi vstopajo v naše telo z vnosom hrane in pijače, z dihanjem in tudi ob direktnem stiku. Po vstopu v telo se snov porazdeli po telesu in metabolizira, nato pa izloči. Snovi, katerim smo dnevno izpostavljeni, vključno s tistimi v kozmetiki in hrani, so tako dobro preučene in ovrednotene, da so njihovi kombinirani učinki v velikem obsegu predvidljivi. Navedbe kozmetične industrije o varnosti kozmetičnih izdelkov temeljijo na zanesljivih znanstvenih podatkih, ki spoštujejo stroge smernice za varnost. V nekaterih primerih določene snovi v telesu ostanejo v sledovih. Vendar pa, le zato ker nekaj lahko detektiramo v urinu ali krvi, še ne pomeni, da je tudi škodljivo. Možno je, da se vse snovi iz našega okolja lahko ob določenem času nahajajo v krvi, urinu ali tkivih. Na podoben način lahko analizna kemija zazna zelo majhne sledi številnih substanc v proizvodih. Ocena varnosti, ki se izdela za vsak kozmetični izdelek, upošteva kakršnekoli sledi in zagotavlja, da le-te niso v vrednosti, ki bi lahko povzročila neželene učinke. 

Oglejte si tudi: Absorpcija kemikalij 

1,4-Dioksan

Ta snov je zakonsko prepovedana za uporabo kot sestavina za kozmetične izdelke, na področju EU. Vendar pa so neizogibni zaostanki, čeprav prepovedanih snovi, katerih ni možno odstraniti v procesu proizvodnje sestavin ali kozmetičnega izdelka samega, dovoljeni pod pogojem, da ne predstavljajo tveganja za zdravje. Vsi kozmetični izdelki so podvrženi oceni varnosti.

Dihidroksiaceton

DHA je najbolj pogosto uporabljena kozmetično aktivna sestavina v izdelkih za samoporjavitev. Deluje tako, da kemijsko interagira z aminokislinami v roženi plasti in povzroči spremembo barve.  DHA je pred kratkim pod drobnogled vzel Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov, kateri Evropski komisiji med drugim svetuje o varnosti kozmetičnih sestavin. ZOVP je potrdil varno uporabo DHA v kozmetičnih formulacijah. Občasno se v medijih pojavlja polemika v zvezi z uporabo DHA v samoporjavitvenih izdelkih in sprejih. Nekateri napačno navajajo celo povezavo med DHA in nastankom raka. Ta namreč ne obstaja. Takšne domneve običajno izvirajo predvsem iz ZDA. Ti članki se pogosto sklicujejo na FDA in kritizirajo delovanje salonov, ki niso odobreni s strani FDA. Vsi kozmetični izdelki, ki so na voljo na področju Evrope, so podvrženi kozmetični zakonodaji in FDA na tem področju nima pristojnosti. Ravno zato je to vprašanje pomembno le za ZDA. 

Pomembno pa je vedeti, da običajno samoporjavitveni izdelki ne ponujajo UV zaščite, zato ob izpostavitvi soncu ne pozabite na izdelke za sončenje.

E

Elastin

Material, ki gradi elastična vlakna v usnjici kože, katera so odgovorna za prožnost in elastičnost kože.

Emolient

Sestavina, ki mehča in gladi kožo. Velik delež emolientov predstavljajo olja, ki delujejo okluzivno in nudijo zaščito pred izhlapevanjem vode iz kože.

»Endokrini motilci«

Kot »endokrine motilce« poimenujemo določene kemikalije, ki domnevno delujejo oz. interferirajo kot človeški hormoni in tako vodijo do škodljivih učinkov. Sem spadajo tudi snovi, ki motijo delovanje spolnih hormonov (zlasti estrogena). To je široka skupina substanc, ki vključuje tudi določene snovi, klasificirane kot obstojna organska onesnaževala (npr. dioksin, poliklorirani bifenili, DDT in klorirani pesticidi.).

Epidemiologija

Epidemiologija je študija o pogostosti in vzrokih pojava bolezni v določeni skupini ljudi. Glavna značilnost je merjenje incidence bolezni glede na rizično populacijo. Rizična populacija je skupina zdravih ali bolnih ljudi, ki bi se šteli kot primeri, če bi trpeli za boleznijo, katera se preučuje. V zaključku, raziskovalci izračunajo stopnjo povečanega tveganja. Ker številnih faktorjev v epidemoloških študijah ni možno nadzorovati se stopnja tveganja 2.0 ali manjša običajno upošteva kot posledica vpliva ozadja in tako ni prava vrednost povišanja tveganja. Preberite več o tem, kako razbrati in razumeti mešana sporočila, ki jih ponujajo mediji. 

Estrogen

Estrogen je močan hormon, ki se v telesu nahaja povsem naravno in poseduje različne učinke. Prav zaradi tega so naravni in sintezno pridobljeni estrogeni prepovedani za uporabo v kozmetičnih izdelkih na področju EU. Ta prepoved je le ena izmed strogih pravnih določil v zvezi s kozmetičnimi izdelki, ki jih postavlja evropska kozmetična zakonodaja.

F

Fenoksietanol

Fenoksietanol je pogost konzervans v kozmetičnih izdelkih – šamponih, kozmetičnih robčkih in losjonih za telo. Je tudi konzervans izbire za nekatere zasebne organe, ki podeljujejo naravne in ekološke certifikate. Že vrsto let se namreč uporablja varno v potrošniških izdelkih, najdemo pa ga lahko tudi v zelenem čaju. Konzervansi so pomembni pri ohranjanju varnosti kozmetičnih izdelkov, saj ščitijo pred kontaminacijo z mikroorganizmi vseskozi čas shranjevanja in uporabe izdelka. Največja dovoljena koncentracija fenoksietanola v kozmetičnih izdelkih je 1%, vendar se v splošnem konzervansi dodajajo v čim nižjih koncentracijah, ki še zagotavljajo ustrezno delovanje in zaščito izdelka. Samo tisti konzervansi, ki so odobreni, se lahko uporabljajo v kozmetičnih izdelkih.

Dobro počutje in zadovoljstvo uporabnikov je največja prioriteta kozmetične industrije in varnost vseh kozmetičnih proizvodov in sestavin je zagotovljena z evropsko kozmetično zakonodajo, katera zahteva, da se za vsak izdelek oceni varnost, preden je ta na voljo za prodajo. Bolj podrobna ocena varnosti se zahteva za izdelke, ki so namenjeni otrokom do treh let starosti. Ocena upošteva končen izdelek, vse sestavine, način in mesto uporabe ter tudi kdo in kako pogosto ga uporablja. Na voljo so tudi ustrezni robustni procesi za nadzor varnosti kozmetičnih sestavin s strani Evropske komisije, držav EU in Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP). ZOVP pregleduje strokovno utemeljitev določenega konzervansa za odobritev  njegove uporabe v kozmetiki.

Ukrepi francoskih oblasti

Morda ste zasledili, da so francoske oblasti izdale poročilo, ki zbuja dvome o uporabi fenoksietanola v izdelkih za dojenčke. Za vsako novo informacijo se podrobno pregleda ali je morda relevantna za uporabo sestavin v kozmetiki in, da se zagotovi  posodobitev podatkov. Kakorkoli že, v tem primeru poročilo ne temelji na najnovejših podatkih in ne sledi strogim smernicam o varnosti sestavin, katere je uveljavil ZOVP. Poročilo tudi ne vpliva na že znane podatke o varnosti fenoksietanola in na njegov način uporabe v kozmetičnih izdelkih, vključno z uporabo v robčkih za nego dojenčkov in v ostalih izdelkih za otroke. 

Formaldehid

Formaldehid in določene snovi, ki sproščajo formaldehid so v Uredbi o kozmetičnih izdelkih odobrene kot konzervansi, njihovo varnost pa je preučil Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov. Formaldehid se lahko uporablja tudi v utrjevalcih za nohte in v pripravkih za umetne nohte. Formaldehid se sicer nahaja v naravi, saj je namreč del človeškega metabolizma. Nahaja se v izdihanem zraku, pa tudi rastline in živali ga proizvajajo - nastaja tudi kot stranski produkt ob kuhanju nekaterih vrst zelenjave (brstični ohrovt in zelje). Formaldehid se je pred več leti uporabljal kot prvi biološki konzervans.

Ftalati

Ftalati so skupina spojin z raznolikimi lastnostmi in s podobno kemijsko skupino v molekulski strukturi. Nekateri ftalati imajo uporabne lastnosti, nekateri pa tudi neželene, zato vseh ftalatov ne moremo obravnavati kot enake.  Nekateri člani iz družine ftalatov so v študijah na živalih izkazali reproduktivno toksičnost pri visokih odmerkih. Ti so za uporabo v kozmetiki prepovedani, čeprav pri tako nizkih odmerkih niso predstavljali prepričljivega tveganja za zdravje. Nekateri ftalati pa se še vedno lahko uporabljajo in moramo poudariti, da te snovi niso strupene za razmnoževanje. Po mnenju strokovnjakov varnost le-teh ni sporna. 

Najbolj pogosto se izmed ftalatov v kozmetiki in izdelkih za osebno higieno uporablja dietil ftalat (DEP). Vse znanstvene ocene usposobljenih strokovnjakov s tega področja in vladnih agencij so zaključile, da je DEP popolnoma varen za uporabo v kozmetiki in izdelkih za osebno nego. DEP je marca 2007 ocenil tudi ZOVP in odobril njegovo uporabo brez posebnih opozoril in omejitev. Poleg tega je ZOVP potrdil tudi, da so v izdelkih možni zaostanki in sledi ostalih ftalatov (vključno s tistimi, ki so prepovedani), zaradi drugih virov, kot je npr. embalaža. ZOVP navaja, da sledi v količinah do 100 ppm, gledano v celoti ali na posamezno snov, ne predstavlja nevarnosti za zdravje uporabnika. 

Dišave so običajno sestavljene iz številnih komponent, ki v določenem razmerju dajejo željen vonj. Če kozmetični izdelek vsebuje dišave, so te v seznamu sestavin navedene z izrazom »parfum« in ne vsaka komponenta posebej. Takšno označevanje narekuje in dovoljuje evropska kozmetična zakonodaja. To pa ni le eden izmed načinov za »skrivanje« sestavin, kot se pogosto napačno trdi. Vse snovi, ki dišavo sestavljajo, so podrobno preučene in ocenjene na varnosti. Dietil ftalat je tako včasih povsem zakonito in varno prisoten kot komponenta dišave. Nobena snov, ki je prepovedana za uporabo v kozmetiki, pa se ne sme uporabljati kot sestavina dišave v kozmetičnih proizvodih. 

G

 

Gama-butirolakton (GBL)

GBL je bil 23. decembra 2009 uvrščen med droge skupine C z namenom nadzora nad njegovo ilegalno uporabo in zlorabo. Kljub vsemu, je GBL priznan kot varen za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Kozmetična industrija je med vzpostavljanjem nove zakonodaje tesno sodelovala z Ministrstvom za notranje zadeve v Veliki Britaniji in zagotovila, da so bili doseženi cilji nove klasifikacije drog, t.j., da legalna uporaba GBL ni podvržena vplivom nezakonite uporabe. GBL se povsem zakonito lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih. Kot del odgovorne kozmetične industrije, so proizvajalci tistih proizvodov, ki vsebujejo GBL, priznali, da čeprav je zelo neverjetno, da bi vsebnost te snovi v proizvodih lahko povzročila učinke droge, vseeno obstaja potencial za zlorabo tovrstnih izdelkov. Posledično, takšni izdelki vsebujejo tudi veliko denatonijevega benzoata, alkoholnega denaturanta, ki povzroči neprimernost za uživanje. Denatonijev benzoat se torej dodaja v izdelke, ki vsebujejo GBL, saj povzroči zelo grenek okus.

H

 

Halal

Za kozmetične izdelke ne obstaja nikakršna specifična pravna zahteva, da se izdelek lahko označi z Halal. Halal se običajno uporablja v zvezi s prehranskimi izdelki, a se pojavlja tudi na področju kozmetike. Vse navedbe morajo biti resnične in ne smejo zavajati potrošnikov, kot to narekuje Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Halal izdelek ne vsebuje določene vrste hrane, vključno z  deli človeškega telesa ali sestavinami, ki izvirajo iz živali, ki so prepovedane v muslimanski veri. Priprava, predelava, shranjevanje in uporabljena oprema ter vse možne poti kontaminacije morajo biti pri tem upoštevane. Na tržišču se nahajajo izdelki dekorativne kozmetike in izdelki za osebno nego, ki so certificirani kot Halal izdelki in ti ne smejo vsebovati alkohola ali sestavin živalskega izvora. Takšne znamke in proizvodi so označeni z izrazom Halal. Nekatere organizacije ponujajo tudi certifikat za Halal.

Hormoni

Hormoni so snovi, ki jih telo naravno proizvaja in so del endokrinega sistema. Delujejo kot »komunikacijski sistem« v telesu. Obstajajo različne vrste hormonov in vsaka izmed njih ima svojo posebno vlogo v telesu. Hormoni vplivajo na našo rast, odziv v različnih situacijah, metabolizem sladkorja in spolni razvoj. Hormoni se v telesu nahajajo v različnih koncentracijah - nekateri v zelo nizkih kot je npr. ppb (delcev na milijardo), upoštevati pa je potrebno tudi jakost učinka, ki ga ima določen hormon. Te snovi potujejo po telesu in opravljajo svojo nalogo, kjer jih telo potrebuje. Tipičen primer naravnega hormona je estrogen. Hormoni so v kozmetičnih izdelkih prepovedani.

Hipoalergeno

»Hipo-» pomeni »manj kot« ali »zmanjšan«, zato pri uporabi tega izraza na kozmetičnih izdelkih, navedba »hipoalergeno« označuje zmanjšan potencial za povzročitev alergijske reakcije. Proizvajalci za tak izdelek običajno izberejo kombinacijo posebnih sestavin in ga testirajo na neželenih učinkih. Ti izdelki lahko vseeno vsebujejo dišave, ki so navedene pod izrazom »parfum«. 

I

 

Izdelki za posvetlitev kože

Barvo in ton kože posameznika določa genetsko ozadje, ki vključuje tudi pigment melanin. Melanin proizvajajo celice melanociti, ki se nahajajo v določenih plasteh kože. Produkcija melanina je kompleksen proces. Nastajata dve vrsti melanina: eumelanin, ki daje rjavo in črno barvo, ter feomelanin, ki je odgovoren za rdeče in rumene tone. Barvo kože tako določajo vrsta melanina, količina proizvedenega melanina ter porazdelitev melanina po koži. Melanin je odgovoren tudi za barvo las. 

Nekateri posamezniki posegajo po izdelkih za posvetlitev kože zaradi estetskih preferenc. Topikalni izdelki za posvetlitev kože so v Evropi uvrščeni med kozmetične izdelke. Preberite več… 

Izdelki za zaščito pred soncem 

Ko ste izpostavljeni soncu, je priporočljivo, da uporabite izdelke za zaščito pred soncem, ki nudijo tako UVB (SPF število, minimum je SPF 15) kot tudi UVA zaščito (to je običajno označeno na embalaži. Nikoli ne uporabljajte tovrstnih izdelkov z namenom podaljševanja izpostavitve soncu. 

Več informacij o neželenih vplivih UV svetlobe in o zaščiti pred soncem lahko izveste na spletnih straneh:

• Spletna stran Evropske komisije o Izdelkih za sončenje 
• Spletna stran SunSmart 

In vitro 

Tehnika izvedbe eksperimentov v nadzorovanem okolju izven živega organizma, npr. v epruveti.

In vivo

Tehnika izvedbe eksperimentov v nadzorovanem okolju z uporabo živih organizmov, npr. testiranje na prostovoljcih. 

J

 

Jakost hormonov

• Hormoni so v telesu prisotni v različnih koncentracijah – nekateri v zelo majhnih vrednostih, kot je npr. »delci na milijardo« (»parts per billion/ppb«). Upoštevati pa je potrebno, da imajo lahko hormoni že v zelo nizkih koncentracijah močan učinek. 
• Estrogen je naravno prisoten hormon, ki je odgovoren za spolni razvoj žensk. »Estrogenski učinek« samega estrogena je milijonkrat večji kot pa učinek snovi, ki jih pogosto označujejo kot endokrine motilce. 
• Verjetno med najpogostejše endokrine motilce spadajo kontracepcija in hormonske terapije, ki so običajno namenjeni zaužitju, zaradi svojega terapevtskega učinka. Celo te substance so pravzaprav precej šibkejše v delovanju kot pa naravno prisoten estrogen, kateremu je naše telo konstantno izpostavljeno. V splošnem se morajo torej takšne snovi jemati v precej večjih odmerkih za dosego želenih učinkov. 
• Kot primer relativne jakosti, je UV filter benzofenon-3, uvrščen med endokrine motilce, kar 1.5 milijonkrat šibkejši v estrogenem delovanju kot pa etinilestradiol, kateri se uporablja v peroralnih kontraceptivih. Če bi npr. aspirin bil v svojem delovanju 1.5 milijonkrat šibkejši, bi morali zaužiti količino aspirina, ki presega 13kratno vrednost telesne teže naenkrat le za zdravljenje glavobola. Seveda to ni mogoče. Na enak način pa tudi ni mogoče, da bi bili izpostavljeni zadostnim količinam endokrinih motilcev, da bi ti povzročili neželene učinke, saj so enostavno prešibki v svojem delovanju. 
• Veliko t.i. »endokrinih motilcev« se v naravi nahaja v velikih količinah. Zaužijemo jih s hrano, in sicer v veliko večjih koncentracijah kot pa bi jih vnesli s kozmetiko ali izdelki za osebno higieno. Med hormonske motilce spadajo tudi fitoestrogeni – estrogenu sorodne komponente, ki se nahajajo v rastlinah. Te zaužijemo z zeljem, sojo in ohrovtom. V zvezi s prehransko izpostavljenostjo ni bilo ugotovljenih neželenih učinkov.

 

K

 

Kokamid DEA

Kokamid DEA je površinsko aktivna snov, ki se pogosto nahaja v kozmetičnih izdelkih, kot so šamponi, izdelki za kopel in losjoni. Ta snov je varna za uporabo v kozmetiki, tako kot morajo biti vse kozmetične sestavine. Varnost te učinkovine prav tako ni bila vprašljiva s strani ZOVP ali Evropske komisije. DEA v resnici pomeni dietanolamid, česar pa ne smemo zamenjati za dietanolamin, ki pa je prepovedan za uporabo v kozmetiki. 

Kokamidopropil betain

To je blaga površinsko aktivna snov, ki se pogosto uporablja v kozmetičnih proizvodih, kot so šamponi in izdelki za čiščenje kože. Kokamidopropil betain je varen za uporabo, tako kot vse ostale kozmetične sestavine. Varnost te učinkovine prav tako ni bila vprašljiva s strani ZOVP ali Evropske komisije.

»Koktajl učinek«

Pogosto napačno prepričanje je t.i. »koktajl učinek kemikalij« - ideja, da je skupni učinek kombinacije več kemikalij večji, kot bi pričakovali. Takšno ime je dobila zaradi prepričanja, da je mešanje alkoholnih pijač bolj škodljivo kot pa pitje le ene vrste alkohola (kar pravzaprav ni res). V resnici je, kadar smo izpostavljeni več kemikalijam naenkrat, lahko učinek aditiven ali povečan, lahko pa je tudi zmanjšan, če ena snov nevtralizira učinke druge snovi. Vse te možne interakcije, ki jih imajo lahko sestavine v formulaciji, pa preučujejo strokovnjaki. Rezultati tovrstnih študij se upoštevajo pri izdelavi ocene varnosti proizvoda.

Kolagen

Kolagen lahko pojasnimo kot močno mrežo vlaken, ki koži dajejo strukturo, zagotavljajo čvrstost in elastičnost. Kolagen je protein, ki prispeva tudi k večji gladkosti kože. 

Kozmecevtiki

Izraz »kozmecevtik« ne predstavlja uradne zakonite kategorije izdelkov. Je pa pogost izraz, ki se uporablja pri oglaševanju v industriji in v medijih za opis kozmetičnih izdelkov, ki imajo aktivne učinke, kateri presegajo zgolj dekorativno in negovalno vlogo kozmetike. Izdelek je lahko bodisi kozmetični proizvod bodisi zdravilo, ne more pa biti oboje naenkrat. Proizvodnja kozmetike je strogo nadzorovana in zakonodaja EU jasno navaja definicijo kozmetičnega izdelka. 

Kot na ostalih področjih življenja, tudi tukaj obstaja meja med kozmetiko in zdravili. Podjetje, ki oglašuje izdelek, kateri je po svoji učinkovitosti blizu te meje, se mora odločiti za eno izmed teh dveh kategorij in nato upoštevati ustrezno zakonodajo.  Navedbe kozmetičnih izdelkov so uzakonjene na vsaj tri načine: 

• V Veliki Britaniji Trades Descriptions Act (Zakon o trgovanju) pokriva vse opise v zvezi z izdelkom ali njegovimi atributi. Ta zakon ne dovoljuje posrednega ali neposrednega navajanja, da ima proizvod lastnosti, ki jih v resnici ne poseduje. 

• Specifična kozmetična zakonodaja EU zahteva, da morajo biti vse navedbe ustrezno utemeljene.

• Obstajajo organi za nadzor predvajanih in tiskanih oglasov, ki ga v Veliki Britaniji nadzorujeta ASA in Clearcast (www.asa.org.uk), pri nas pa Tržni inšpektorat RS.

Prav vsak kozmetični izdelek ne ustreza vsakemu posamezniku, vsi kozmetični proizvodi pa morajo imeti tak učinek, kot ga navajajo. Osebna izbira in pa dejstvo, da je vsako telo drugačno, narekujejo potrebo po čim širši izbiri proizvodov. Evropski pravni okvir za kozmetiko in zdravila je novodoben, fleksibilen sistem, ki zagotavlja varnost potrošnikov in izpolnjuje zahteve sodobnega gospodarstva, vključno s konkurenčnim trgom. EU kozmetični zakonodajni model je mednarodno zelo cenjen in se uporablja kot vzor v drugih državah in trgovskih blokih ob uvedbi lastne kozmetične zakonodaje

Kemikalije

V zadnjih letih so nekateri kozmetični izdelki v medijih dobili slab prizvok na račun vsebnosti »kemikalij«. Poudariti je potrebno, da so vse kozmetične sestavine kemikalije, tudi če so naravne. Voda je ena izmed najbolj »naravnih« substanc na zemlji in tudi ta spada med kemikalije. Vse in vsi smo zgrajeni iz kemikalij – kemikalija je namreč katerakoli snov, ki je zgrajena iz atomov in molekul, sinteznega ali naravnega izvora. Dejstvo je, da je narava največji proizvajalec kemikalij in tudi najbolj uspešen proizvajalec naravnih strupov. Ne glede na to, ali je kozmetični izdelek narejen iz naravnih ali sinteznih sestavin, je v vsakem primeru podvržen strogi oceni varnosti, kot to zahteva kozmetična zakonodaja. Za več informacij obiščite razdelek Pogosta vprašanja o kozmetičnih sestavinah. 

Keratin

Strukturni protein, ki se nahaja v koži, laseh in nohtih.

Klorofluoroogljikovodiki

To so snovi, ki so se nekdaj uporabljale v aerosolih, a danes ne več. So sintezne kemikalije, ki so jih odkrili v prvi polovici 20. stoletja. Kluorofluoroogljikovodiki so se nekaj časa široko uporabljali kot potisni plini v aerosolih zaradi svoje odlične stabilnosti in nevnetljivosti. Razmah se je zaustavil, ko so med leti 1970 in 1980 odkrili, da so povezani s tanjšanjem ozonske plasti. Njihova uporaba je na področju Evrope sedaj povsem prepovedana. 
Preberite več o deodorantih in antiperspirantih ter o aerosolih in kako jih uporabljati varno.

Konzervansi

Konzervansi so sestavine, ki ščitijo izdelek in uporabnika pred mikrobiološko kontaminacijo vseskozi čas shranjevanja in uporabe izdelka. Varnost proizvoda je največja prioriteta kozmetične industrije, zato nudi izdelke, ki so formulirani tako, da preprečujejo kontaminacijo z mikroorganizmi. Bakterije, glive in plesni so vedno prisotne na naši koži, v zraku in tudi v pitni vodi. Vse to lahko v izdelek vnesemo že ob povsem normalni uporabi. Kontaminacija izdelkov, zlasti tistih, ki se nanašajo okoli oči in na kožo, lahko povzroči resne probleme. Tu s svojo vlogo nastopijo konzervansi, ki preprečujejo razrast mikroorganizmov v produktu.  Uporaba konzervansov je včasih vprašljiva, saj ti lahko dražijo kožo in nekaterim posameznikom povzročajo alergije. Kljub temu, je kozmetična zakonodaja zagotovila, da kozmetični izdelki spadajo med najbolj varne potrošniške proizvode na tržišču.  Oglejte si kratek filmček  o pomembnosti konzervansov. Preberite več v sekciji Shranjevanje kozmetičnih izdelkov.

Košer

Za kozmetične izdelke, ki so označeni kot košer izdelki, ni posebnih pravnih zahtev. Košer oznaka se običajno uporablja predvsem v zvezi s prehranskimi izdelki, a se v zadnjem času pojavlja tudi na področju kozmetike. Bistvena lastnost košer hrane je ločitev mleka in mesa, saj je mešanje teh dveh sestavin striktno prepovedano. Hrana, ki ne spada med meso ali mlečne izdelke se imenuje »pareve«. Košer sistem označevanja hrane opredeljuje ali ta vsebuje mesne ali mlečne izdelke. Tudi za kozmetične izdelke s to oznako je torej pričakovati, da so izdelani po tovrstnih merilih. Nekatere organizacije nudijo tudi certifikate za košer izdelke. Vse navedbe morajo biti resnične in ne smejo zavajati, kot to narekuje Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. 

Krom barve

Tako kot se ogljik nahaja v obliki grafita, diamanta ali oglja, se tudi krom nahaja v različnih oblikah z različnimi lastnostmi. Krom (VI) se povezuje z nastankom raka in je izrecno prepovedan za uporabo v kozmetiki, medtem ko je Krom (III) pravzaprav bistven za življenje, saj brez njega naše telo ne more metabolizirati glukoze, katera predstavlja glavni vir energije za vse celice. Barve na osnovi kroma, ki so dovoljene za uporabo v kozmetiki, ne smejo vsebovati toksične oblike krom (VI).

L

 

Limonen

Limonen je tista snov, ki je ogovorna za vonj limon. Je pogosta dišavna sestavina, ki se uporablja v številnih kozmetičnih izdelkih in proizvodih za gospodinjstvo. Pojavile so se navedbe, da naj bi bil limonen rakotvoren, a niso resnične. IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka), WHO (Svetovna zdravstvena organizacija)  in evropska zakonodaja o rakotvornih snoveh limonena ne uvrščajo med karcinogene snovi. Če je namreč določena substanca spoznana za rakotvorno, se ne sme uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Limonen je povsem varen za uporabo v kozmetiki. 

Lipidi

Lipidi je skupno ime za maščobe, olja in druge snovi, ki se v vodi ne topijo in se z vodo ne mešajo.

Liposomi

Liposomi so mikroskopski vezikli, ki se v kozmetiki uporabljajo za dostavljanje učinkovin v plasti epidermisa.

M

Makrofag

Makrofagi so največje bele krvne celice, ki igrajo pomembno vlogo v imunskem sistemu telesa. Njihova naloga je, da potujejo po krvnem obtoku in tkivih, ter odstranjujejo neželene snovi. Med te neželene snovi spadajo tudi hišni prah, smukec, cvetni prah, katere vdahnemo s pljuči, pa tudi bakterije in paraziti, ki vdrejo v tkiva, lahko pa odstranjujejo tudi poškodovane in odmrle celice telesa. Makrofagi te neželene dejavnike zaobjamejo in uničijo ter poskrbijo, da se iz telesa odstranijo preko fecesa. So ključnega pomena za zdravje, saj si ustvarijo spomin ob srečanju s tujki in telesu tako ob naslednjem stiku bolj učinkovito pomagajo pri obrambi. 

Meta-analiza

To je statistična metoda, s pomočjo katere združujemo rezultate iz različnih neodvisnih študij. 

Methylisotiazolinone and Methylchloroisothiazolinone-Metilizotiazolinone in metilkloroizotiazolinone

Metilizotiazolinone (MIT oz. MI) in metilkloroizotiazolinone (CMIT oz. CMI) sta konzervansa iz skupine izotiazolinonov, ki se uporabljata v kozmetiki in izdelkih za gospodinjstvo. MIT se lahko uporablja kot samostojen konzervans ali pa v kombinaciji z CMIT. Oba sta odobrena za uporabo kot konzervansa s strani evropske kozmetične zakonodaje. Primarna vloga teh zakonov je, da ščitijo varnost uporabnikov. Načini za dosego tega cilja so prepoved določenih snovi, nadzor snovi z omejitvijo dovoljenih koncentracij in omejitev uporabe določenih substanc le na specifične izdelke. Konzervansi se lahko uporabljajo le, če so navedeni in odobreni v kozmetični uredbi. 

MIT/CMIT mešanica

Če se v kozmetičnem izdelku uporabi mešanica CMIT in MIT, bosta v seznamu sestavin navedena oba. Glede na oceno ZOVP, ki Evropski komisiji svetuje o varnosti izdelkov, sta CMIT in MIT v kombinaciji dovoljena le v izdelkih, ki se s kože sperejo. Pri spreminjanju kozmetične zakonodaje velja utečen proces. Ko ZOVP poda svoje mnenje, je to pregledano s strani Komisije in vseh evropskih držav članic, pred vsakim zakonodajnim ukrepom. Trenutno se takšen proces izvaja za MIT/CMIT mešanico, ki bo v prihodnje dovoljena le za uporabo v kozmetičnih izdelkih, ki se s kože sperejo. 

MIT

MIT se lahko uporablja kot samostojen konzervans. Dermatologi so prijavili povečanje primerov alergij na MIT, zato je evropska kozmetična industrija ocenila razpoložljive informacije o tveganju za razvoj alergijskih reakcij na MIT ter se strinjala, da se ta sestavina ne bi smela več uporabljati v izdelkih, kateri se s kože ne sperejo. To priporočilo je pomemben korak k varnosti in kozmetična industrija ga promovira preko združenja Cosmetics Europe. To poziva vsa kozmetična podjetja, da priporočilo upoštevajo. Ker pa bo potrebno kar nekaj časa, da se formulacije teh izdelkov spremenijo, se morajo uporabniki, ki so alergični na MIT izogibati vsem izdelkom, ki ta konzervans vsebujejo. To lahko storijo tako, da vedno preverijo seznam sestavin. Sestavina se vedno navaja kot methylisotiazolinone, ne glede na to, kje v Evropi se izdelek prodaja. 

Nekateri mediji so v člankih namigovali, da naj bi obstajala povezava med MIT in nastankom raka.  Poudariti moramo, da so takšne obtožbe neresnične in da povezava med uporabo MIT in CMIT v kozmetičnih izdelkih ter nastankom raka ne obstaja. 

Mineralno olje

Mineralno olje je tekoča mešanica ogljikovodikov, pridobljena iz nafte. Ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo elementa ogljik in vodik. Običajno nastajajo pri postopku rafiniranja naftnih derivatov, nekatere pa lahko najdemo tudi v rastlinah in živalih. Mineralna olja se v kozmetiki široko uporabljajo kot emolienti in vehikli, prav zaradi svojih oljnatih lastnosti in obnašanja na koži.  V izdelkih za nego las spodbujajo prožnost in sijaj las, delujejo pa tudi kot maziva za zmanjšanje luščenja kože in izboljšanje videza kože. Pogosto krožijo govorice o varnosti mineralnih olj, zaradi njihovega naftnega izvora. Vendar pa pozabljamo, da so naftni derivati pravzaprav vir številnih substanc, med katerimi so tudi tiste, ki se uporabljajo v živilski industriji. Skupni strokovni odbor za aditive za živila (JECFA) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta postavila vrednosti *sprejemljivega dnevnega vnosa zaužitih ogljikovodikov. Pomembno je le vedeti, katere snovi so varne za uporabo.V kozmetiki se uporabljajo le najbolj prečiščena mineralna olja. Za izdelke, ki lahko pridejo v stik z usti (npr. šminke) pa se upoštevajo vrednosti *sprejemljivega dnevnega vnosa, katere določa JECFA.

V ZDA morajo biti nekateri izdelki z vsebnostjo mineralnih olj opremljeni z zaporko, varno pred dosegom otrok. V Evropi se izdelki z mineralnimi olji varno uporabljajo že leta in ob pravilnem shranjevanju so povsem varni za domačo uporabo. Kot dodatni previdnostni ukrep, so v Veliki Britaniji otroška olja opremili s posebnimi zaporkami, ki ob aplikaciji omejujejo prevelik pretok izdelka iz embalaže. V izogib nenamernemu užitju izdelka, poskrbite, da bodo vsi proizvodi shranjeni izven dosega otrok. 

*Sprejemljiv dnevni vnos (AD) je količina, ki jo lahko dnevno varno zaužijemo brez tveganja neželenih učinkov.

Mošusi

Mošusni vonj je bil v parfumski industriji zelo pomembna pridobitev. Včasih so mošuse pridobivali iz žlez posebnih vrst jelena, ki pa je bil na robu izumrtja. Parfumska industrija je zato razvila sintezne mošuse kot alternativo naravnim virom. Sintezni mošusi so bili tudi ena izmed prvih sinteznih komponent, uporabljenih v parfumeriji. Mošusi se danes sintetizirajo v celoti in strokovnjaki so sposobni identificirati molekule, odgovorne za določen naravni vonj ter jih v celoti sintetizirati. 

Zaradi njihove široke uporabe so mošusi podvrženi številnim testom na varnosti za okolje in človeka. Zelo nizke količine mošusov so včasih zaznali v materinem mleku, kar je vodilo do celovitega pregleda njihove varnosti v kozmetičnih izdelkih. Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov je zaključil, da so sintezni mošusi varni za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Pri tem so upoštevali tudi študije, povezane z zaznanimi sledmi mošusov v materinem mleku. Mošusi, ki se tipično uporabljajo v kozmetiki, so sintezni policiklični mošusi – HHCB in AHTN, ter nitromošusi – mošusov ksilen in mošusov keton. Strokovnjaki Evropske komisije so podrobno preučili tudi okoljski vpliv mošusnih dišav. Policiklični mošusi niso izkazali okoljskega vpliva. Kljub številnim študijam in preučevanju za mošusov ksilen še ni sprejeta dokončna odločitev o njegovem okoljskem vplivu. Kljub temu, je še vedno dovoljen za uporabo. 

N

 

Najbolje uporabiti pred 

Večina kozmetičnih proizvodov je zasnovanih z dolgotrajnim rokom uporabnosti, čeprav pogosto ni jasno, kakšno časovno obdobje to dejansko pomeni. Če ima izdelek omejen rok uporabnosti (manj kot 30 mesecev - dve leti in pol), mora biti na embalaži označen minimalni rok trajanja. Takšen način označevanja ni pogost, saj ima večina izdelkov daljši rok uporabnosti. Glejte tudi Shranjevanje kozmetičnih izdelkov.

Navedbe

Znanost, ki se skriva za inovacijami na področju kozmetike, je skupni prispevek visoko usposobljenih strokovnjakov različnih področij. Le en nov izdelek na policah trgovin, lahko terja kar več kot 5 let načrtovanja in številčno ekipo strokovnjakov. Pravila , ki so uveljavljena na področju kozmetične industrije, so zelo stroga in pokrivajo področje proizvodnje, označevanja, navajanja in ocene varnosti. Glede na pravne okvire in zahteve, morajo biti vse navedbe, ki se znajdejo na ovojnini izdelkov, ustrezno utemeljene. 

V času razvoja določenega proizvoda, se izvedejo številni poskusi in študije, v katerih se preverja ali ima izdelek res takšne učinke, kot jih navaja. Vse navedbe v oglasih na televiziji, morajo biti predhodno odobrene s strani ustrezne institucije. V Veliki Britaniji je to združenje Clearcast. ASA oz. Organ za oglaševalske standarde prav tako lahko izpodbija vsako oglaševanje in se odziva na pritožbe potrošnikov z ozirom na strokovne dokaze preden se odloči, ali je nadaljnje oglaševanje določenega proizvoda dovoljeno. Preberite več v sekciji Znanost, ki se skriva za kozmetiko. 

Nanotehnologija in nanomateriali

Nanotehnologija je dinamična veja znanosti, ki v prihodnosti ponuja številne revolucionarne možnosti. Beseda »nano« izvira iz grškega izraza »nanos«, ki pomeni izredno majhno. Danes se v znanosti izraz »nano« uporablja za nano lestvico, ki je okoli milijonkrat manjša od metrske.

Za lažjo predstavo:

• Bakterijska celica je velika okoli 1000 nanometrov.
• Premer človeškega lasu meri 80 000 nanometrov.
• Mravlja v dolžino meri več milijonov nanometrov. 

V splošnem je nanomaterial material, ki ima posamezne dele ali dimenzije na nano skali. Določene kozmetične sestavine spadajo pod nanomateriale in se varno uporabljajo že vrsto let. 

Navedbe »brez alkohola« in podobne

Navedbe kot je »brez alkohola« običajno pomenijo »brez etanola«. V pogovornem jeziku se izraz alkohol pogosto nanaša na etanol oziroma etilni alkohol, ki se zelo pogosto uporablja v kozmetiki kot topilo ali nosilec za parfumska olja. Etanol pa se nahaja tudi v alkoholnih pijačah, kot so pivo, vino in žganje.Če na izraz »alkohol« gledamo s strokovnega vidika, ta pomeni katerokoli snov, ki v svoji kemijski strukturi vsebuje hidroksilno skupino (-OH skupino). Hidroksilno skupino sestavljata kisik in vodik. Takšne kemikalije imajo pogosto izraz »alkohol« tudi v samem imenu, to pa lahko uporabnike zmede, če so prisotne v kozmetičnih izdelkih z navedbo »ne vsebuje alkohola«. V resnici to pomeni, da izdelek ne vsebuje etanola. Etanol je odlično topilo, tudi za olja in maščobe na koži, odtegne pa vodo, zato kožo tudi izsuši. Nekateri uporabniki to lahko občutijo v obliki blage iritacije. Vse navedbe morajo biti točne in ne smejo zavajati potrošnikov, kot to zahteva Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. 

Natrijev lavril sulfat (SLS) in natrijev lavret sulfat (SLES)

SLS in SLES spadata med površinsko aktivne snovi: to so snovi, ki omogočajo, da se tekočina peni. Uporabljata se v mnogih kozmetičnih izdelkih zaradi svojih čistilnih in emulgirajočih lastnosti.  Preko elektronske pošte še vedno kroži starejša govorica, ki navaja, da SLS povzroča draženje kože in da lahko celo povzroči nastanek raka. Kot že znano, je največja prioriteta kozmetične industrije varnost in vsi kozmetični izdelki morajo biti pred izdajo na tržišče podvrženi oceni varnosti. Varnost natrijevega lavril sulfata se ne zdi sporna Evropski komisiji in tudi ne Znanstvenemu odboru za varstvo potrošnikov ali državam članicam. Varnost in toksičnost te substance je namreč leta 1983 pod drobnogled vzel strokovni odbor v ZDA, ki se ukvarja s pregledom kozmetičnih sestavin (CIR). Zaključili so, da je SLS povsem varen za uporabo v kozmetiki. Ta sklep so nato ponovno potrdili leta 2002 po dodatno pregledanih 250 študijah.  

Čeprav lahko ob daljšem stiku z visokimi koncentracijami natrijevega lavril sulfata pride do iritacij, pa to ni mogoče pri nizkih koncentracijah, ki se uporabljajo na področju kozmetike in izdelkov za osebno nego. Natrijev lavril sulfat ima odličen varnostni profil in nikoli ni bil spoznan za rakotvornega, kljub temu da so ga večkrat preučevali povsod po svetu. Pogosto se uporablja ravno zaradi dobrih čistilnih lastnosti in ker združuje varnost z učinkovitostjo. Uporabniki lahko še naprej varno uporabljajo svoje izdelke, ki vsebujejo SLS.

Natrijev lavret sulfat se prav tako uporablja kot površinsko aktivna snov. Je povsem varen za uporabo na koži, biorazgradljiv in ima dobre čistilne sposobnosti. 

Nekomedogen

Nekomedogeni izdelki so tisti, ki ne mašijo por. Včasih komedoni fizično zamašijo pore, pogosteje pa je razlog povezan z drugimi dejavniki, vključno s produkcijo sebuma. 

Beli ogrci nastanejo, ko se pore zamašijo z oljnatimi izločki in odmrlimi celicami kože.
Črni ogrci pa so zamašene pore, ki ostanejo odprte in vanje se ujamejo nečistoče. 

»Nevtralen pH«

Ta navedba je običajno v kontekstu z izdelkom, a v splošnem jo lahko najdemo na izdelkih za nego kože, katerih pH je blizu vrednosti pH zdrave kože (t.j. rahlo kisel okoli pH 4.5 do 5.0).

Nitrozamini

Nitrozamini so spojine, zgrajene iz dušika in kisika ter včasih tudi ogljika. Večina nitrozaminov je potencialno škodljivih in lahko povzročajo nastanek raka. V naravi so nitrozamini precej razširjeni , a v zelo nizkih koncentracijah. Tvorijo se lahko tudi ob samem prebavnem procesu hrane, največji vir pa je vsekakor tobak. Lahko se tvorijo tudi pod določenimi pogoji, npr. pri kuhanju nekatere hrane. 

Nitrozamini so prepovedani za uporabo v kozmetiki, tako kot sestavine kot tudi njihov morebiten nastanek kasneje ali kot samostojen izdelek. Tako kot zakonodaja zahteva, da so vsi kozmetični proizvodi varni, so bile industriji posredovane tudi smernice o tem, kako se izogniti nitrozaminom v kozmetiki skozi celoten predviden rok trajanja izdelka. Smernice pokrivajo izbiro in pregled vhodnih surovin, uporabo proizvodnih metod, s katerimi se je moč izogniti nastanku nitrozaminov, ter izbiro kombinacij sestavin, ki minimalizirajo potencial za nastanek nitrozaminov ali aktivno inhibirajo njihov nastanek.

O

Oreški

Uporabnikom z alergijami na določene vrste oreškov se priporoča, da se izogibajo tistim izdelkom, ki vsebujejo iz oreškov pridobljene sestavine. Kozmetična zakonodaja naroča, da morajo imeti vsi kozmetični izdelki na ovojnini naveden seznam sestavin. Skupno ime za posamezno sestavino je bilo določeno enako po vsej Evropi zato, da lahko uporabniki z alergijami tovrstne sestavine prepoznajo in se jim izognejo. Seznam določenih skupnih imen za nekatere vrste oreškov je na voljo tukaj. 

Organ za oglaševalske standarde (ASA)

V Veliki Britaniji so vse oglaševalske navedbe podvržene strogemu nadzoru s strani več organizacij. Oglasi morajo biti predhodno potrjeni s strani organizacije Clearcast; tako oglasi kot tiskana reklamna gradiva pa morajo preiti strogi nadzor Organa za oglaševalske standarde (ASA). Te organizacije namreč zahtevajo, da so vse navedbe utemeljene z ustreznimi strokovnimi dokazi. Organ za oglaševalske standarde je samostojna organizacija, ki jo je ustanovila oglaševalska industrija, z namenom nadzora in uveljavljanja pravil oglaševalskega kodeksa. ASA ščiti potrošnike in ustvarja enake pogoje za vse oglaševalce. Za več informacij obiščite: www.asa.org.uk.

P

Parabeni

Parabeni se široko uporabljajo kot konzervansi v kozmetiki, prehrani, farmaciji in ostalih izdelkih za gospodinjstvo. Njihova vloga je preprečevanje rasti bakterij, plesni in gliv v izdelku, ki bi lahko vplivale na varnost in učinkovitost proizvoda ter na uporabnikovo zdravje. Parabeni, ki so v naravi prisotni v nekaterih rastlinah in živalih, pridobivajo pa se tudi sintezno, so v Uredbi o kozmetičnih izdelkih odobreni za uporabo kot konzervansi. Bili so tudi ocenjeni in pregledani s strani pristojnih organov vseh držav članic. Parabeni se uporabljajo že več kot 50 let in imajo odlično evidenco varnosti. 

Palmovo olje

Palmovo olje in olje palmovih jedrc spadata med naravna olja, pridobljena iz plodov afriške oljne palme (Elaeis Guineensis). Leta 2006 so na svetovnem trgu zabeležili kar 40 milijonov ton palmovega olja in olja palmovih jedrc. Večina naravnih olj in maščob se uporablja v živilski industriji in za kuhanje. V zadnjih letih je velik porabnik postala še industrija biogoriv. Palmovo olje in derivati so postali pomembni tudi kot kozmetične sestavine, zlasti v skladu s trendom naravnih sestavin. Kljub temu, pa je v smislu globalne proizvodnje delež palmovega olja, ki se uporablja v kozmetiki, zelo majhen. 

Poraja se vse večja skrb o globalnem okoljskem vplivu uporabe palmovega olja kot vhodne surovine in trajnostni razvoj predstavlja izziv, ki zajema celotno družbo. Poiskati je treba sprejemljive in trajne rešitve. To je razlog za iniciativo »Okrogla miza o trajnostnem palmovem olju« (RSPO), ki se nagiba k iskanju rešitev za trajnostno pridobivanje palmovega olja in za preprečevanje uničevanja deževnih gozdov, zlasti v Indoneziji. Kozmetična industrija priznava svojo odgovornost pri spodbujanju trajnostne podjetniške prakse skozi celotno dobavno verigo in pozdravlja dejstvo, da se ta problematika mednarodno poskuša rešiti. 

Za več informacij obiščite RSPO spletno stran: www.rspo.org.

Retinoidi

Retinoidi je splošen izraz za vse oblike vitamina A. Retinojska kislina je zakonodajno prepovedana za uporabo v kozmetičnih izdelkih, druge oblike vitamina A (retinol in retinilni estri, kot sta npr. retinil palmitat in retinil acetat) pa se varno uporabljajo v izdelkih za nego kože, saj pospešujejo celično obnovo. 

Siloksani ali drugače imenovani tudi silikoni so sintezni materiali z različno uporabnostjo, ki jih najdemo tudi v številnih potrošniških proizvodih. Osnovna struktura je enaka vsem siloksanom: osnova je silikonska in kisikova veriga s pripetimi molekulami ogljika in vodika. Silikoni so bili v zadnjih desetletjih podrobno raziskani in preučeni ter se varno uporabljajo že vrsto let v kozmetiki, prav zaradi svojih odličnih negovalnih sposobnosti za kožo in lase. Najdemo jih lahko v antiperspirantih, izdelkih za sončenje, šamponih, balzamih, vlažilnih izdelkih in losjonih. Pomembno prispevajo k bolj gladki teksturi in lažji aplikaciji izdelka. Študije so pokazale, da silikoni ne spadajo med komedogene snovi.

Sledi

Kozmetična zakonodaja , ki pokriva proizvodnjo kozmetičnih izdelkov dovoljuje prisotnost neizogibnih zaostankov, celo prepovedanih substanc, katerih ni možno odstraniti v procesu izdelave sestavin ali samega kozmetičnega izdelka, v primeru, da ne povzročajo tveganja in neželenih učinkov za uporabnika. Vsi proizvodi so podrobno ocenjeni s strani kvalificiranih strokovnjakov. Te ocene varnosti vključujejo in upoštevajo tudi najmanjše sledi substanc za zagotavljanje varne uporabe izdelka.