Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v novembru 2021 v Sloveniji za 2,8 % višja kot v oktobru 2021. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 3,2 % oz. za 2,6 %), v energetiki pa nižja (za 2,9 %), predvsem zaradi slabše vodnatosti rek. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v novembru 2020 je bila višja za 10,1 %, od tiste v novembru 2019 za 8,7 %. Rast cen se je pospešila. Skupen prihodek od prodaje je novembra porasel za 4,3 % (v predelovalnih dejavnostih za 4,2 %), od tega je na domačem trgu porasel za 7,3 % in na tujem za 4,3 %. Na letni ravni, tj. glede na november 2020, je bil višji za 17,0 %, glede na november 2019 pa za 15,1 %. Po dejavnostih je bila rast industrijske proizvodnje na mesečni ravni izrazita v proizvodnji pijač (+20 %; na letni ravni: +42 %) in proizvodnji oblačil (+14 %; na letni ravni: +33 %), proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (+8 %), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+20 %; na letni ravni: +34 %) kot tudi v ...

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.Vse kaže, da bodo vse produktne kategorije v zadnjem četrtletju 2021 beležile rast. Knjiga naročil ostaja krepka in pričakovanja o prihodnji rasti industrijske proizvodnje ugodna. ...

Na decembrski spletni konferenci z naslovom Kdaj bomo pripravljeni na družbo krožnega gospodarstva? v organizaciji Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) so udeleženci razpravljali o koristih krožnega gospodarstva, pa tudi o zamujenih priložnostih. Strokovnjaki so izpostavili velik pomen krožnega gospodarstva v slovenskih strateških dokumentih. Strinjali so se tudi, da v Sloveniji premoremo dovolj znanja in ustrezne tehnologije, da lahko na okolju neoporečen način recikliramo odpadne materiale in iz njih naredimo uporabne gradbene kompozite. Na okrogli mizi v sklopu dogodka je sodelovala tudi Vesna Nahtigal, koordinatorka SRIP-a MATPRO. Dogodek je bil organiziran v sklopu projekta »Vpliv geotehničnih zasipov iz recikliranih materialov na podzemno vodo«, ki je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in gospodarskih družb. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Stefan in družba Termit. Video posnetek dogodka je dostopen na povezavi >>>

GZS že od oktobra opozarja na perečo problematiko visokih cen energentov. Na Vlado in pristojna ministrstva je naslovila tudi konkretne predloge ter shemo za omilitev krize, vendar do sedaj še ni bilo konkretnih odzivov. Na posvetu na Brdu pri Kranju 6. januarja 2022 pa je predsednik Vlade potrdil, da bo Vlada zagotovila pomoč najbolj ogroženim podjetjem zaradi izjemnega dviga stroškov energije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je ta dogovor označil kot pozitiven premik pri iskanju rešitev pereče problematike visokih cen energentov.GZS in OZS sta se zavezali k optimizaciji predloga sheme pomoči, ki jo je pripravila GZS oktobra lani. Na posvetu se je potrdilo, da vsi domači deležniki želijo sodelovati pri oblikovanju praktičnih rešitev, ki bi omogočale gospodarstvu prebroditi trenutno nastalo situacijo na področju energentov brez zaustavljanja proizvodnje.

Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 % je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. GZS predlaga sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov. Minimalna bruto plača je že v 2021 porasla za 8,9 %, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija (2020) negativna (cene so se znižale za 1,1 %). Posledično se je torej minimalna plača realno okrepila za desetino. Že sedaj smo na vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo. Po kupni moči je pri aktualni višini 7. najvišja v EU-21. V zadnjih treh letih je bil dvig minimalne plače za 80 EUR višji (+180 EUR) kot je znašal srednji dvig v drugih EU državah (+100 EUR). Tudi podatki o stopnji revščine zaposlenih kažejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine 3,4 % (2019), kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih in je nižji le še na Češkem. V letu 2021 so se močno povečale cene surovin, naftnih derivatov in kasneje še električne ...

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je 31.12.2021 v Uradnem listu RS št. 209/2020 objavil javni razpis P7 2021 – Mikrokrediti, ki ga razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID BANKE. Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko mikrokredite do višine  največ 25.000 EUR tudi tokrat prejela hitro, enostavno, pod zelo ugodnimi pogoji in brez stroškov odobritve. Slovenski podjetniški sklad načrtuje, da bo s skupno kvoto razpisanih sredstev podprl okoli 650 podjetij, ki potrebujejo finančne vire za manjšo investicijo in/ali obratna sredstva. V okviru upravičenih stroškov, ki bodo predmet financiranja, je dovoljeno financirati naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup nove opreme), v neopredmetena sredstva (nakup patentnih pravic, licenc), obratna sredstva (stroški materiala, storitev in dela). Javni razpis ima tri prijavne roke, in sicer: 20. 01. 2022 do 14.00 ure, 10. 02. 2022 do 14.00 ure, 01. 03. 2022 do 14.00 ure, v kolikor sredstva ne bodo prej odobrena. Več >>>

Vabimo vas, da spoznate izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti, fleksibilnosti in stroškovne učinkovitosti, ki jih danes tudi malim in srednje velikim proizvodnim podjetjem omogočata umetna inteligenca in napredna industrijska robotika. Nove priložnosti prinaša tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva 56,5 mio EUR za sofinanciranje naložb v digitalno transformacijo gospodarstva. Hibridni dogodek bo potekal v četrtek, 13. januarja 2022, od 13.00 do 15.30 na Gospodarski zbornici Slovenije (dvorana A) oziroma preko aplikacije Zoom. Dogodek pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti in koncern Kolektor. Na brezplačnem webinarju bodo strokovnjaki iz prakse predstavili konkretne korake, izzive in napotke za uspešno digitalno transformacijo proizvodnih podjetij, predvsem z uvajanjem rešitev umetne inteligence in napredne industrijske robotike, predstavniki GZS pa bodo podali Informacije in usmeritve za črpanje sredstev iz razpisov NOO. Dostopnost naprednih tehnologij na področju socialne robotike in kognitivne avtomatizacije je povzročila, da se danes uvajanje najsodobnejših rešitev Industrije 4.0 iz domene velikih večmilijonskih projektov hitro širi tudi v mala in srednje velika proizvodna podjetja, kjer robotizirana delovna mesta in inteligentni sistemi za upravljanje proizvodnje niso več nobena redkost. Polega tega ...

Državni zbor Republike Slovenije je 16. decembra 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-A). Zakon predstavlja enega prvih in ključnih reformno-naložbenih ukrepov vladnega Načrta za okrevanje in odpornost. Z investicijskimi spodbudami na podlagi ZSInv-A se s finančno pomočjo države spodbuja visoko kapitalsko intenzivne, visokoproduktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Zakon prinaša premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij do spodbujanja kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zakon je začel veljati 29. decembra 2021.

Državni zbor Republike Slovenije je 27. decembra 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19, ki prinaša nove ter podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov. Pravna služba GZS je pripravila kratek povzetek ukrepov, ki jih prinaša zakon in ki se neposredno ali posredno nanašajo na gospodarstvo: 1. Dopolnitev Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (7. – 9. člen) Podaljšuje se rok za oddajo vloge za uveljavljane pravice delodajalca do povračila nadomestila plače pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije zaradi odsotnosti delavca za vse primere karantene na domu, in sicer do 31. marca 2022. Podaljšuje se časovna upravičenost do povračila nadomestila plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, in sicer prav tako do 31. marca 2022. Veljavnost ukrepov iz členom 25. do 35. Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Ukrep povračila nadomestila plače zaradi karantene na domu ali ...

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS delodajalcu refundira izplačano nadomestilo v breme Proračuna Republike Slovenije. Več informacij na portalu ZZZS >>>