Arhiv: #razpisi: Odprt EIC Pathfinder 2021

Projektni predlogi morajo reševati probleme ali izzive na treh temah programa: (1) umetna inteligenca, (2) avtonomne naprave in materiali ali (3) prebojna proizvodnja energije z ničnimi emisijami za popolno dekarbonizacijo. Subvencije bodo dodeljene visoko inovativnim projektom od ideje do razvoja prototipa (TRL 1 - TRL 4). Upravičenci so konzorciji vsaj treh podjetij iz treh različnih držav. Podjetja lahko prejmejo do 3 mio EUR oz. do 100-odstotno sofinanciranje. Rok za oddajo vlog je 19. 05. 2021. Več >>>

Arhiv: #razpisi: Odprt EIC Accelerator 2021

EIC Accelerator je namenjen MSP-jem in start-upom za spodbujanje inovacij. Podpira razvoj novih izdelkov, storitev in poslovne modele, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast in oblikovali nove trge ali vplivali na obstoječe v Evropi in po svetu. Podjetja lahko prejmejo od 0,5 mio do 2,5 mio EUR oz.do 70 % sofinanciranje. Upravičeni so stroški raziskovalnih ter razvojnih aktivnosti od stopnje TRL 6 do TRL 9. Na razpis se podjetja lahko prijavijo samostojno. Rok za oddajo vlog je 9. 6. 2021 oziroma 6. 10. 2021. Več >>>

Arhiv: #GZS: Projektno sodelovanje

Arhiv: #GZS: Projektno sodelovanje

Na portalu GZS - Projektno sodelovanje si lahko ogledate aktualne projekte, v katerih sodeuje Gospodarska zbornica Slovenije ter arhin zaključenih projektov Poleg aktualnih novic in napovednih dogodkov je objavljena tudi povezava na Kreativni portal, ki govori o povezovanju kulturne in kreativne industrije z drugimi industrijskimi sektorji.  

Arhiv: #vabilo: Spletni seminar Program EU za medregionalne naložbe v inovacije in sodelovanje Slovenije, 31. 3. 2021 od 14.00 do 15.30

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) vas vabi na brezplačni spletni dogodek, na katerem bo predstavljen novi instrument Evropske komisije za medregionalne naložbe v inovacije (I3 – Interregional Innovation Investments) in priložnosti za sodelovanje slovenskih udeležencev v tem programu. Vabljena predstavnica Evropske komisije – generalnega direktorata za regionalno politiko, ki bo predstavila nov instrument, bodoče razpise in priložnosti za sodelovanje. Prav tako bodo predstavljena regionalna inovativna partnerstva, ki jih generalni direktorat za regionalno politiko koordinira ter priprave na operativni program za izvedbo strategije pametne specializacije v Sloveniji ter spodbijanje medregionalnega sodelovanja. Dogodek je brezplačen, potekal pa bo v angleškem jeziku 31. marca 2021 od 14.00 do 15.30 preko spletne platforme WebEx. Program dogodka >>> Prijave >>>

Arhiv: #koronainfo: Vlada sprejela Sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) so bili s t. i. sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE. Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno, kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je, kot začasen ukrep, podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ...

Arhiv: #koronainfo: GZS za ohranitev delovanja gospodarstva

Ob zadnjih podatkih o vnovičnem porastu števila okužb s koronavirusom tudi v Sloveniji Gospodarska zbornica Slovenije poziva Vlado RS, da v primeru morebitnega ponovnega zaostrovanja ukrepov zagotovi čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva. Jutri, v sredo, 24. marca, bo Vlada odločala o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusnih obolenj v prihodnjih tednih, kar bi lahko vodilo do pomembnih sprememb pri odlokih, ki vplivajo na delovanje gospodarstva. V javnosti je bilo govora tudi že o morebitnem ponovnem zapiranju nekaterih »manj nujnih« gospodarskih dejavnosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije so na podlagi lastne ankete med gospodarstveniki ob koncu lanskega leta pokazali, da delovna mesta niso glavni vir okužb. Še pomembneje, to potrjujejo tudi aktualni podatki na covid sledilniku. V zadnjem tednu, med 15. in 21. marcem, na primer, je delež okužb na delovnem mestu znašal 11,2 %, v trgovini pa zgolj 0,8 %. Druge pretežno prostočasne aktivnosti prebivalstva so torej tiste, kjer se okužbe izraziteje širijo. Gospodarstvo že danes deluje preventivno in odgovorno, investira v nakupe zaščitnih sredstev za svoje zaposlene ter tudi vse bolj izvaja hitre teste. Zato predlagamo, da Vlada skrbno preuči morebitne dodatne zaostrovalne ukrepe ...

Arhiv: #razpisi: Objavljeno javno povabilo podjetjem za sodelovanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2020

Arhiv: #razpisi: Objavljeno javno povabilo podjetjem za sodelovanje v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO 2020

Javna agencija SPIRIT Slovenija je objavila javno povabilo za podjetja, ki jih zanima sodelovanje na slovenskem paviljonu na največjem dogodku letošnjega in prihodnjega leta, svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju. Podjetjem, ki bodo nastopila na tem dogodku, so namenjene tudi finančne spodbude. Na ta način želijo organizatorji slovenske predstavitve na Expu 2020 spodbuditi odziv vseh podjetij, ki si zaradi svojih idej in poslovnih rešitev zaslužijo biti del prestižne svetovne razstave. Prijava podjetij za sodelovanje na slovenskem paviljonu je možna preko spletne strani Slovenija na Expu 2020, prijave pa bodo odprte do 30. 4. 2021. Podrobnejše informacije na portalu SPIRIT Slovenija >>>

Arhiv: #koronainfo: Podaljšanje interventnih ukrepov na davčnem področju

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi so podaljšani do 30. junija 2021. Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, se do 30. junija 2021 podaljšuje veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (tj. odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti). Vir:  portal gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: Z ministri o možnostih podaljšanja moratorija kreditov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skupaj z Združenjem bank Slovenije (ZBS) in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) na sestanku pri finančnem ministru Andreju Širclju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku predstavila argumente za potrebno podaljšanje moratorijev kreditov za ekonomsko najbolj prizadete, dlje časa zaprte gospodarske panoge tudi po 1. aprilu 2021. Ob ponovnem zagonu bodo podjetja iz dejavnosti turizma, gostinstva, hotelirstva, smučišč, žičničarjev, športa rekreacije in regeneracije potrebovale nova likvidna sredstva. Za ta podjetja pomeni nepodaljšanje moratorijev kreditov avtomatično poslabšanje bonitete ter posledično višje stroške financiranja ter spremenjeno obravnavo pri bankah ter oteženo dostopanje do novih kreditov. GZS je za podjetja ekonomsko najbolj prizadetih panog zato predlagala: - podaljšanje iztekajočega ukrepa moratorijev kreditov tudi po 31.3.2021, vsaj do konca leta 2021, za kar je potrebna odobritev Evropskega bančnega organa EBA; - sprejetje nove - poenostavljene poroštvene sheme v okviru zakonskih podlag in ukrepov. Pri tem je izpostavila, da mora biti poroštvena shema države enostavna, dostopna, fleksibilna ter predvsem učinkovita tudi za manjša in srednja podjetja najbolj prizadetih ...

Arhiv: #HR: Na intervizijski skupini o digitalizaciji in vpeljavi industrije 4.0 z vidika HR

Po Gartnerju vodilni kadrovski timi aktivno pomagajo svojim organizacijam, da se pripravijo na prihodnost dela. Vodje kadrovskih služb svetujejo vodjem o prihodnjih vlogah in veščinah, ki jih bodo potrebovali, na področju dela na daljavo in spreminjanju organizacijskih procesov. Vendar mora tudi HR zakorakati na pot digitalne transformacije. Gre za metamorfozo, ki vključuje HR in organizacijo kot celoto. Toda digitalizacija nekaterih kadrovskih procesov samo zaradi digitalizacije same ni nikoli dobra ideja. Privede do uvedbe (drage) tehnologije, ki ne ustreza dejanskim potrebam podjetja. Zato se bomo 24. marca 2021 na intervizijski skupini HR v okviru SRIP-a MATPRO o temi »Digitalizacija in vpeljava industrije 4.0 z vidika HR« pogovarjali s Tilnom Stenovcem in Lukom Ločniškarjem iz podjetja Hudlajf d.o.o.  

Arhiv: #varstvo okolja: EU ETS - brezplačna dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025

Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila Izvedbeno uredbo* o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025. Revidirane referenčne vrednosti so določene na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti naprav glede toplogrednih plinov. Za vsako referenčno vrednost je bil izračunan povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v letih 2016 in 2017. Izvedbena uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.  *Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta Vir: GZS - Služba za varstvo okolja

Arhiv: #vabilo: Sodelovanje s CERN, 15. 4. 2021 ob 9.00, splet

Pridruženo članstvo Slovenije v CERN-u omogoča slovenskim podjetjem sodelovanje na CERN-ovih javnih razpisih. Ti so pripravljeni za zelo različna področja, zato lahko na njih sodelujejo tako visokotehnološka podjetja kot ponudniki osnovnih življenjskih potrebščin. Več možnosti za sodelovanje imajo sicer podjetja, ki ponujajo inovativne izdelke ali rešitve, to pa tako ali tako velja za vse razvite trge z močno konkurenco.    CERN je evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev.    Kakšni so postopki za sodelovanje na razpisih, kje so kontaktne točke in kakšne izkušnje imajo slovenska podjetja, ki poslujejo s CERN-om, boste izvedeli na spletnem dogodku v organizaciji GZS-Centra za mednarodno poslovanje. Program: 09.00 – 09.05 Pozdravni nagovor Matej Rogelj, direktor Centra za mednarodno poslovanje na GZS    09.05 – 09.20 Predstavitev priložnosti sodelovanja s CERN  Samo Tuma, ILO CERN    09.20 – 10.00 Predstavitev dobrih praks:   ŽUST-AL d.o.o. – Grega Žust   10.00 – 10.15 Dodana vrednost za člane sekcije ScienceTech  Janko Burgar, predsednik sekcije ScienceTech na GZS    10.15 – 10.25 Vprašanja in odgovori  Udeležba na dogodku je brezplačna. Prijave sprejemajo preko spletnega obrazca do vključno 13. 4. 2021.

Arhiv: #analitika: FED ohranja politiko ugodnega financiranja

Zasedanje ameriške centralne banke FED je po pričakovanjih minilo v znamenju dviga gospodarske rasti za ZDA (s 4,2 na 6,5 %). Povprečni napovedovalec centralne obrestne mere ne pričakuje njenega dviga pred letom 2024. Število brezposelnih v ZDA je še vedno za 9,5 mio nižje kot pred 12 meseci in verjetno je to kazalnik, ki ga FED ob BDP tudi najbolj pozorno spremlja. Stopnja zaposlenosti je zdaj 957 %, cilj FED-a pa je 60 %. Ko bo cilj dosežen, si lahko morda obetamo spremembo na področju vodenja monetarne politike. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Rast plač še vedno pretežno osredotočena na javni sektor

Januarska rast plač (9,4 % bruto) je bila še vedno visoka, in je izvirala iz visokih izrednih dodatkov. To je dvignilo povprečno izplačano bruto plačo v sektorju država za 23 %. Rast v zasebnem sektorju je bila precej bolj umirjena (+3,7 %) in je izvirala pretežno iz dviga minimalne plače in potrebnih uskladitev plač v plačnih razredih ter zakonskih dodatkov (delovna doba). V gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti je zaradi tega povprečna bruto plača narasla za 4,7 % oz. za 6,3 %. V gostinstvu je povprečna bruto plača padla (-4,9 %), kar je bila tudi posledica poslabšane plačne strukture, ki izvira iz znižanja števila zaposlenih. Tudi v prometu in skladiščenju je upadla, za 0,4 % kot v rudarstvu (-2,3 %). V predelovalnih dejavnosti je rast povprečne plače znašala 1,8 %. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Rast uvoza iz slovenskih proizvodnih lokacij v tujini

Blagovni izvoz Slovenije se je po metodologiji plačilne bilance skrčil za 5,5 %, kar je nekoliko več, kot je znašal padec po metodologiji Eurostata/Statističnega urada RS (-2,8 %). Razlika v dinamiki izvoza (in uvoza) še vedno izvira iz prispevka večanja skladiščenih in izvoženih zdravil v Švico za večjega slovenskega naročnika v tuji lasti. Izvoz blaga v EU se je skrčil za 6,4 %, na področje EFTA je upadel za desetino (pozor: rast pri SURS metodologiji), v druge evropske države pa je porasel za 0,5 %, kar izvira predvsem iz večjega izvoza v Rusko federacijo (+11 %). Izvoz v ZDA, ki je sicer znašal 2 % celotnega izvoza, se je povečal za 0,9 %. Če povzamemo, so bili ti podatki rahlo razočaranje, saj je bila januarska rast industrijske proizvodnje pozitivna, verjetno pa izvira tudi iz različne razporeditve delovnih dni v januarju 2021 glede na januar 2020. Na uvozni strani je bil padec višji (-11,5 %), vendar je porasel uvoz iz BiH, Makedonije in Srbije (od 3 do 25 %), kar po oceni Analitike GZS predstavlja rast pri uvozu polizdelkov za slovensko ...

Arhiv: #analitika: Neto dolg do tujine pozitiven le pri državi

Januarja 2021 je bruto dolg do tujine znašal 49,5 mrd EUR, kar je 4,8 mrd EUR več kot pred enim letom. V zadnjem letu sta svojo zadolženost najbolj povečali država (3,1 mrd EUR) in centralna banka (1,8 mrd EUR), medtem ko je zadolženost preostalih sektorjev ostala skoraj nespremenjena. Dve tretjini bruto dolga je dolgoročnega. Pomembnejše kot to je neto dolg do tujine oz. razlika med obveznostmi in terjatvami. Januarja 2021 je znašal -0,16 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 1 mrd EUR. Do tujine je bila po neto principu zadolžena zgolj država (20,0 mrd EUR), vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #analitika: Slab marčevski začetek pri električni energiji

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Do poglobitve medletnega upada je prišlo tudi v večini naših glavnih trgovinskih partneric. V Avstriji je bil medletni upad približno enak kot na začetku prvega vala epidemije (14 %). Na Hrvaškem, v Franciji in Italiji je bila poraba elektrike medletno manjša za 1, 4 oz. 7 %. V Nemčiji je medletni upad ostal 4-odstoten. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista Analitike GZS, od 13. do 19. marca 2021

Arhiv: #INOviranje: Evropska komisija ustanovila Evropski svet za inovacije (EIC)

Evropska komisija je 18. marca 2021 na spletnem dogodku ustanovila Evropski svet za inovacije (EIC) s proračunom v višini več kot 10 milijard evrov za obdobje 2021–2027, da bi podprla razvoj in širitev prodornih inovacij. EIC temelji na uspešnem pilotnem programu v okviru programa Obzorje 2020 in ne predstavlja le novosti v programu Obzorje Evropa, temveč je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj združuje raziskave o nastajajočih tehnologijah s programom Pospeševalec in namenskim premoženjskim skladom, tj. skladom Evropskega sveta za inovacije, z namenom širitve inovativnih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP). Približno 3 milijarde evrov iz proračuna EIC bodo namenjene skladu EIC. Poleg tega je objavljen prvi letni delovni program EIC, ki odpira možnosti financiranja v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov v letu 2021. Obenem se lahko vložijo tudi kandidature za dve nagradi, in sicer za nagrado za inovatorke ter nagrado za evropsko prestolnico inovacij. Več na povezavi >>>

Arhiv: #razpisi: Najava objave razpisa P4D 2021 - Spodbude za digitalno transformacijo podjetij

Predmet razpisa Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) je sofinanciranje upravičenih stroškov za zagotovitev tehnične opremljenosti ter digitalne transformacije ključnih proizvodnih in poslovnih procesov. Področje digitalne transformacije zajema izboljšave izkušnje kupca, razvoj procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje, vpeljava digitalnih poslovnih modelov, izvedbo projektov industrije 4.0., idr. Do prijave so upravičeni MSP-ji, ki imajo vsaj 5 zaposlenih. Podjetja lahko prejmejo od 30.000 EUR do 100.000 EUR oz. do 60 % sofinanciranje. Razpis bo objavljen 2. 4. 2021 ali 9. 4. 2021. Več na portlu SPS >>>

Arhiv: #koronainfo: Podaljšana ukrep odloga izvršbe in ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji do 18. aprila podaljšala ukrep odloga izvršbe in ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe. Več na portalu gov.si >>>

Arhiv: #koronainfo: Dokazovanje upada prihodkov pri čakanju na delo in pri mesečnem temeljnem dohodku

Za uveljavljanje ukrepa čakanja na delo in prejema mesečnega temeljnega dohodka (MTD) morajo zavezanci izpolnjevati določene zakonske pogoje. Na portalu gov.si  >>> je objavljen povzetek pogojev za dodelitev teh pomoči. Podrobnejše informacije so objavljene na storitveni spletni strani Finančne uprave.

Arhiv: #poročilo: Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?

Robotizacija industrije je proces, ki je neizogiben in že poteka, je pa zaposlene na poti robotizacije nujno opremiti z ustreznimi kompetencami, so se strinjali govorci in udeleženci posveta »Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?«, ki ga je 16. marca 2021 pripravila GZS-Zbornica elektronske in elektroindustrije. Nekaj ključnih poudarkov: Antropolog dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je prikazal dve smeri širšega razumevanja naše prihodnosti z roboti: distopično (roboti nas bodo uničili) in utopično (pozitivno sobivanje z roboti). Izpostavil je načelo umirjenih tehnologij - koncept, kjer tehnologija zahteva najmanjšo mero pozornosti in podpira ljudi iz ozadja. V fokus razvoja je potrebno postaviti ljudi. V razvoj tehnologij in produktov je smiselno vključiti tudi družboslovce (antropologe, sociologe, pravnike, psihologe in druge strokovnjake). Dr. Peter Wostner (UMAR) je poudaril, da je digitalna preobrazba najpomembnejša preobrazba prihodnosti. Smer, za katero se bo Slovenija odločila v tem trenutku, je odločilna za našo prihodnost, predvsem v luči nujnosti povečanega vlaganja v pametno, digitalno in krožno. Opozoril je na raziskave, ki kažejo, da imajo države, ki so bolj intenzivno robotizirane, višjo raven zaposlenosti. Slovenci naj bi vpliv digitalnih ...

Arhiv: #vabilo: Spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije, od 26. 3. do 19. 4. 2021

Arhiv: #vabilo: Spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije, od 26. 3. do 19. 4. 2021

SLOVENSKA STRATEGIJA PAMENTE SPECIALIZACIJE za programsko obdobje 2021 – 2027 PROCES PODJETNIŠKEGA ODKRIVANJA - EDP Vabilo na spletne delavnice Prenova Slovenske strategije pametne specializacije OPREDELITEV PRIORITETNIH PODROČIJ, FOKUSNIH PODROČIJ IN PRODUKTNIH SMERI Vabljeni vsi, ki vas zanima: - kako bo oblikovana vsebina Slovenske strategije pametne specializacije - S4 za programsko obdobje 2021–2027? - katera so in bodo njena prednostna področja, fokusna področja in produktne smeri? - kakšna je razlika med predhodnim in omogočitvenim pogojem?  Delavnice bodo potekale od 26. marca do 19. aprila 2021  Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) vas vabi k sodelovanju na spletnih delavnicah, na katerih bomo skupaj iskali odgovore na zgornja in podobna vprašanja. Zaključki razprav bodo prispevali k oblikovanju razvojnih prioritet, opredeljenih v prenovljeni S4. V obdobju od 26. marca do 19. aprila 2021 bo organizirana uvodna in devet področnih spletnih delavnic - webinarjev po prioritetnih področjih uporabe S4 po naslednjem vrstnem redu:  Dan  Datum in ura ...

Arhiv: #GZS: Gospodarski krog podpira uvedbo razvojne kapice

Gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpirajo uvedbo razvojne oziroma socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. V sporočilu za javnost so zapisali: »Gospodarske organizacije, ki sodelujemo v okviru Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in AmCham Slovenija) podpiramo uvedbo razvojne oz. socialne kapice. Z njo bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti, ki je eden izmed temeljnih ciljev naše države. Po drugi strani se soočamo z odhodom talentiranih Slovencev v tujino. Če slovenski vrhunski strokovnjaki in talenti zapuščajo Slovenijo, je to škodljivo za vse. Večina držav v EU je prepoznalo smiselnost kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 držav članic. Poleg tega je razvojna kapica tudi korektna, saj je višina pokojnine v Sloveniji omejena. Zato je povsem smiselno, da je omejena tudi višina prispevkov. V gospodarstvu se zavedamo zmožnosti javnih financ, zato ...

Arhiv: #analitika: Cena razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače 200 mio EUR

Na podlagi števila zavezancev za dohodnino za leto 2018 in podatka o distribucija plač so v Analitiki GZS ocenili, da bi pri socialni kapici na prispevke delodajalcev in delojemalcev pri višini 4.640 EUR bruto plače, bruto izpad socialnih prispevkov znašal 300 mio EUR. Ker prispevki delojemalcev vplivajo na gibanje davčne osnove za odmero dohodnine, bi znižani prispevki dvignili obračunano dohodnino za 60 mio EUR (upoštevaje efektivno davčno stopnjo za navedene dohodninske razrede). Zaposleni bi prejemali višji neto prejemek v skupni višini 115 mio EUR. Upoštevaje 50-70-odstotno mejno nagnjenje k trošenju (pri nižjih plačah 70 % in pri višjih 50 %), to pomeni dodaten priliv od davkov na potrošnjo v višini 18 mio EUR (25 % stopnja obdavčitve potrošnje). V nadaljevanju so v Analitiki GZS  ocenili pozitivne učinke uvedbe socialne kapice zaradi izplačevanja višjih dohodkov in dodatnega zaposlovanja. Ocenjujejo, da bi to povečalo število dobro plačanih delovnih mest za okoli 5 % (1.400), povprečne izplačane plače pri prejemnikih visokih plač pa dvignilo za okoli 2-3 %. To bi dvignilo vplačano dohodnino za 15 mio EUR, davek na potrošnjo za 2,3 ...

Arhiv: #analitika: Podatki o industrijski proizvodnji nad pričakovanji

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. V predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo glavnino industrijske proizvodnje, je bila vrednost industrijske proizvodnja medletno višja za 1,8 %, v rudarstvu nižja za 7,8 % in v oskrbi z električno energijo nižja za 3,9 %. Blaga rast je nekoliko presenetila, saj je bila januarja poraba električne energije medletno nižja za okoli 3 %, vendar je bila ta očitno posledica nižje aktivnosti v storitvah. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike). Padec je bil relativno visok v nizko tehnološki dejavnosti (-4,3 %), kamor spada lesna, tekstilna in prehrambna industrija. Pretežni del avtomobilske dejavnosti spada v dejavnost srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, kjer je bil padec proizvodnje majhen (0,6 %). Glede na januar 2020 je bil skupni prihodek od prodaje v industriji v januarju 2021 nižji za 1,1 %, pri čemer je bil na tujem ...

Arhiv: #analitika: Januarski izvoz brez znamenja za preplah

Podrobni podatki o izvozu blaga v 2020 kažejo, da se je nominalni izvoz blaga v 2020 zmanjšal le za 2 % (655 mio EUR), k čemer je ključno prispevala 2 milijardna rast izvoza zdravil. Padec je bil visok pri vozilih (-790 mio EUR), mineralnih gorivih (-770 mio EUR), železu in jeklu (-150 mio EUR), strojih in mehanskih napravah (-150 mio EUR) ter pohištvu (-133 mio EUR). Pri tem je potrebno opozoriti, da padec v kategoriji vozil in mineralnih goriv ni tako zaskrbljujoč, saj je polovica manjšega izvoza vozil izvirala iz manjšega uvoza le-teh (Slovenije je delno tranzitna država za prodajo vozil), mineralna goriva pa prav tako v Sloveniji ne proizvajamo ali predelujemo. Blage rasti izvoza so beležile še posamezne kategorije hrane in pijače, rabljeni tekstilni izdelki, gnojila ipd. Januarska rast izvoza blaga (metodologija Statističnega urada RS) je bila glede na dinamiko industrijske proizvodnje v januarju in v predhodnih mesecih relativno skromna (-2,8 %). Ob tem se je uvoz zmanjšal še precej bolj (-8,5 %). To po oceni Analitike GZS odraža tako en delovni dan manj v januarju 2021 (glede na ...

Arhiv: #analitika: Marčevski tekoči podatki relativno obetavni

Marčevski neuradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji kažejo, da se zaposlovanje še naprej krepi, predvsem pa upada število novo prijavljenih oseb (pretežno iztek in prekinitev pogodb o zaposlitvi). 10. marca je bilo 85.400 brezposelnih oseb. Medletna rast števila brezposelnih se bo znižala tudi v marcu, saj je bil mesec marec 2020 precej netipičen zaradi visokih prilivov v evidenco brezposelnih oseb, kar je izviralo iz implementacije strogih zajezitvenih ukrepov, medtem ko sheme za podporo trgu dela še niso bile definirane. Kazalniki trenutne gospodarske aktivnosti, razpoložljivi za konec februarja in začetek marca, ostajajo po navedbah UMAR razmeroma ugodni. Poraba elektrike, ki je bila večino februarja podobna lanski, je bila v zadnjem tednu preteklega meseca medletno nižja za 2 %. V Avstriji se je medletni upad porabe dva tedna po delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov z okoli 6 % poglobil na 11 %. Medletni upad porabe (1 %) v Nemčiji je bil na drugi strani najmanjši od začetka zaprtja države. V Italiji je bila poraba po nekaj tednih znova medletno nižja (4 %), v Franciji in na Hrvaškem pa medletno višja za ...

Arhiv: #vabilo: Še nekaj prostih mest na skupinski predstavitvi na MOULDING EXPO 2021

TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije skupaj z Javno agencijo  SPIRIT Slovenija  organizira  predstavitev slovenskega orodjarstva na največjem orodjarskem sejmu MOULDING EXPO 2021. Razmere, povezane s COVID-19, so sprostile nekaj mest na slovenskem razstavnem prostoru (112 m2), ki  je umeščen v samo središče sejemskega dogajanja. Podrobnejše informacije >>>

Arhiv: #razpisi: Vavčer Slovenskega podjetniškega sklada za prototipiranje

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v Ur. l. RS, št. 21/2021 objavil javni poziv za Vavčer za prototipranje. Namen in cilj vavčerja je zagotoviti možnost izdelave prototipa (v fizični ali digitalni obliki) novega izdelka ali storitve z namenom validacije poslovne ideje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje upravičenih stroškov, povezanih z izdelavo fizičnega ali digitalnega prototipa. Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge (v nadaljevanju MSP). Višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega poziva za obdobje 2020-2023znaša 700.000,00EUR oz. skladno s proračunskimi zmožnostmi. Finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, na proračunski postavki ministrstva. 4/6Vsa sredstva so namenska sredstva EU, in sicer namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razmerje med sredstvi namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in slovenske udeležbe za sofinanciranje projektov je za programsko območje Kohezijska regija Zahodna Slovenija: 70 % : 30 % in za programsko območje Kohezijska regija Vzhodna Slovenija: 75 %:25 ...

Arhiv: #poročilo: Kakšno bodočo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju embalaže in odpadne embalaže si želijo slovenski proizvajalci?

Ob javni obravnavi novega zakona o varstvu okolja, ZVO-2 v začetku letošnjega leta, se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve* razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže. Proizvajalec, ki je zavezan PRO nosi finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje s proizvodom po koncu njegove življenjske dobe. Vsi obstoječi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v EU se bodo morali prilagoditi novim zahtevam, z novimi nalogami in tudi stroški najkasneje do konca decembra 2024. Kako želijo zavezanci PRO izpolnjevati obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže pri nas? Ena družba, več družb, popolnoma nova ureditev ali nadgradnja in izboljšanje obstoječega sistema? 10.3.2021 je Gospodarska zbornica Slovenije organiziral mednarodni spletni seminar, na katerem so bili predstavljeni primeri različnih ureditev sistemov PRO v EU (Belgija, Nemčija, Češka). Po zaključku predstavitev je sledila kratka razprava. Dogodek je potekal v angleškem jeziku s tujimi uglednimi predavatelji, ki imajo dolgoletne izkušnje pri vodenju sistemov PRO. Moderator dogodka je bil g. Borut Hočevar, novinar časnika Finance. ___________ *Proizvajalec je embaler, pridobitelj embaliranega blaga, proizvajalec ali pridobitelj servisne embalaže ali tuje podjetje, ...

Arhiv: #razpisi: EIT Jumpstarter: odprt natečaj za pomoč pri razvoju inovativnih idej

Kaj je EIT Jumpstarter? EIT Jumpstarter je ustvarjalna skupnost, napredno znanje, edinstven program, strokovni trenerji in mentorji. Namen programa je podpreti imetnike idej, da svoje ideje spremenijo v posel. Primeren je za posameznike z inovativno poslovno idejo v zdravstvenem, kmetijsko-živilskem, surovinskem, energetskem sektorju ter v mestnem prometu ali predelovalnih dejavnostih, ki želijo pridobiti praktičen vpogled v to, kaj pomeni vodenje podjetja in ustanavljanje novih podjetij. Kdo se lahko prijavi? Na natečaju lahko sodelujejo vsi posamezniki in ekipe fizičnih oseb, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Fizična oseba: raziskovalci, magistrski in doktorski študenti ali raziskovalne skupine z univerz in raziskovalnih organizacij, strokovnjaki, podjetniki ali nosilci idej, ki imajo idejo/rešitev, usmerjeno na zgoraj omenjene trge in želijo ustanoviti podjetje. Prijave lahko vloži en sam nosilec ideje ali skupina oseb, ki jo zastopa kontaktna oseba. V skupini ni vnaprej določenega števila članov, vendar sta do financiranja upravičena največ dva (2) člana. Kaj pridobite v programu Jumpstarter? Udeleženci programa pridobijo spretnosti in znanje za zagon svojega podjetja, kot del alumni skupnosti pa od skupnosti EIT dobijo nadaljnjo podporo in namensko svetovanje glede naslednje faze razvoja poslovanja. Skupinam pomagamo pri povezovanju ...

Arhiv: #GZS: Leto dni dela vlade: Ključni podporni mehanizmi na trgu dela

Večji del zadnjega leta je bil v znamenju priprav podpornih paketov #PKP 1-8, ki so do določene mere naslavljali izzive, ki jih je epidemija covid-19 prinašala gospodarstvu. Zato je bilo delo Vlade RS zelo zahtevno. Ključni izziv epidemije je bil v napovedovanju gibanja okuženih, s čimer je imela tudi stroka težave, ter usklajevanju ukrepov med državami na eni ter iskanjem najustreznejšega razmerja med zajezitvenimi ukrepi in sproščanjem na drugi strani. Vsekakor lahko potrdimo, da smo bili pri tem v Sloveniji uspešnejši v drugem valu epidemije. Ukrepanje države ublažilo padec BDP v višini 3 % BDP Gospodarski indikatorji so bili v Sloveniji nekoliko boljši kot v poprečju EU, saj je pri nas upadel BDP za 5,5 %, v območju evra za 6,4 %. Nekoliko večji pomen industrije in manjši gostinstva sta pomembno pripomogla k nižjemu padcu slovenske gospodarske rasti. Fiskalni svet je ocenil, da rezultati simulacij do sedaj realiziranih ukrepov kažejo, da je bila gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja države v letu 2020 višja za slabe 3 % od tiste, predvidene v scenariju, ki ukrepanja ne predvideva. Podporni mehanizmi na trgu dela ključni Podporni mehanizmi ...

Arhiv: #razpisi: Objavljen je javni razpis za dodeljevanje spodbud podjetjem v okviru iniciative EUREKA 2021

Javni razpis je namenjen dodeljevanju spodbud v okviru iniciative EUREKA 2021 podjetjem, ki svojo dejavnost izvajajo na območju Republike Slovenije, polnopravno vključevanje v projekte mednarodnega programa EUREKA in spodbujanje njihove udeležbe na vseh tehnoloških področjih programa EUREKA. Podpira se tudi sodelovanje z javnimi raziskovalnimi organizacijami v obliki svetovanja podjetjem. Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalno- razvojnih projektov, ki so potrjeni na zasedanjih programa EUREKA s strani Odbora visokih predstavnikov programa EUREKA (network project) ali v okviru strateške iniciative grozd (cluster). Več o oblikah projektov je objavljeno na spletnem naslovu http://www.eurekanetwork.org/. Podjetjem se dodeljuje subvencija za izvajanje mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektov, katerih cilj je pridobivanje novih znanj ter razvoj novih, spremenjenih ali bistveno izboljšanih proizvodov, postopkov ali storitev. Projekti se lahko izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Tržni del aktivnosti ni predmet sofinanciranja. Upravičenci so vse pravne in fizične osebe, ki v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah in izpolnjujejo pogoje za kandidiranje, navedene v 5. točki razpisa. Izpolnjevati morajo vse zahtevane tako nacionalne kot mednarodne pogoje. V mednarodni ...

Arhiv: #koronainfo: Ureditev subvencioniranja minimalne plače v novem interventnem zakonu

Delodajalec mora za pridobitev subvencije preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz petega odstavka 29. člen PKP8 ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije, najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021, pri čemer bo izjava na eDavkih na voljo najpozneje do 20. marca 2021. O dejanski možnosti oddaje izjave bo FURS obvestil zavezance na svoji spletni strani. MDDSZ navaja, da upoštevaje navedeno delodajalec lahko vlaga izjave, s katerimi uveljavlja subvencijo minimalne plače za posamezni mesec, vse do skrajnega roka, torej do 31. julija 2021. Vlogo bo moral delodajalec sicer vlagati za vsak mesec posebej, saj na enem obrazcu ne bo mogoče uveljavljati subvencije za več mesecev hkrati, lahko pa bo oddal izjave tudi za vse mesece naenkrat.

Arhiv: #vabilo: Virtualni tečaj usposabljanja operaterjev (Operators Training Course - OTC) in CAT4.0, 16.in 18. 3. 2021

Vabimo vas, da se udeležite virtualnega Circular 4.0 tečaja usposabljanja operaterjev za krožno/digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij. ki bo 16.3.2021 in 18.3.2021 (oba termina od 15.00 do 18.00). Circular 4.0 tečaj usposabljanja operaterjev za krožno/digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij – MSP (Operators Training Course - OTC), D.T2.2.3 je namenjen predstavnikom podjetniških podpornih organizacij (tehnološki parki, inkubatorji, pospeševalniki, agencije za prenos tehnologij, mreže, grozdi in javne finančne organizacije npr. SPIRIT, Podjetniški sklad, javni akterji na lokalni in regionalni ravni) pri krepitvi in razvoju kompetenc ter novih storitev za svetovanje podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo (KG) s pomočjo digitalnih tehnologij in industrije 4.0 (I4.0). Celoten program usposabljanja OTC in CAT4.0 je bil razvit v okviru projekta Circular 4.0, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) preko programa Interreg Območje Alp. Udeleženci tečaja usposabljana OTC bodo pridobili znanja in kompetence za svetovanje pri celoviti poslovni in organizacijski preobrazbi MSP, potrebni za prehod slovenskih podjetij v krožne sisteme poslovanja. Kompetence vključujejo tudi znanja za identificiranje potreb MSP pri investiranju v digitalne tehnologije I4.0 in v nujno potrebne ...

Arhiv: #vabilo: E-posvet:  Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, 16. 3. 2021 ob 10. uri

Arhiv: #vabilo: E-posvet: Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, 16. 3. 2021 ob 10. uri

Vabimo vas na posvet Ali robotizacija in avtomatizacija industrije jemlje delovna mesta?, ki bo v organizaciji GZS-Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo potekal 16. marca 2021 z začetkom ob 10. uri. Program dogodka: 1. del: Predavanja 10.00 – 10.05 dr. Marjan Rihar, direktor Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo, GZS 10.05 – 10.20 dr. Dan Podjed, ZRC SAZU: Sobivanje z roboti med distopijo in utopijo 10.20 – 10.35 dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Med tnalom in nakovalom oz. zakaj edina vzdržna pot vodi naprej 10.35 – 10.50 Mateja Gerečnik, Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI): Vloga in pogled sindikata ob uvajanju novih tehnologij 10.50 – 11.05 Matija Petrin, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje: Tovarna prihodnosti 2. del: Okrogla miza (11.05 - 11.35) Sodelovali bodo: Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Sara Čučnik, predsednica upravnega odbora Zbornice elektronske in elektroindustrije dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Mitja Petrin, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje dr. Dan Podjed, ZRC SAZU Prijava >>> Podrobnejše informacije >>>  

Arhiv: #analitika: Optimizem v evrski industriji na visoki ravni

Proti pričakovanjem se je februarja optimizem v proizvodnji v območju evra povišal na najvišjo vrednost v treh letih. Optimizem je bil rekorden v pretežnem številu srednjeevropskih držav, kar je dobro znamenje tudi za povpraševanje po slovenskem blagu. Nekoliko manj optimistični so bili industrialci iz Grčije in Irske. Pri Irski zadržki verjetno izvirajo tudi iz šibkega povpraševanje iz Združenega kraljestva. Industrija Združenega kraljestva je sicer beležila visoko rast novih naročil ter sledi ciklu v drugih državah. Globalno gledano je optimizem v industriji nekoliko narasel, pri čemer so k rasti prispevale Nemčija, Nizozemska, ZDA, Brazilija in Avstrija. Rast je bila še posebej visoka v segmentu investicijskih dobrin (strojegradnja, avtomatizacija ipd.), kar pomeni, da podjetja vendarle nadaljujejo z investicijskim ciklom v pričakovanju, da bodo izzivi pandemije kmalu premagani. Zanimiv pogled je na industrijo v Tajvanu, ki je pomembna proizvodna točka za svetovno elektroniko. Optimizem je bil največji v desetletju, podjetja povečujejo proizvodnje kapacitete pri polprevodnikih, ki bodo pomembni za prehod na sodobnejšo proizvodnjo in zahtevnejše proizvode za potrošnike. Kompozitni indeks globalnega razpoloženja (industrija in storitve) se je izboljšal na 4-mesečno najvišjo vrednost, ...

Arhiv: #analitika: Kitajska industrija z manjšo rastjo, na Japonskem rast optimizma

Kitajski proizvodnji indeks PMI (Caixin) se je februarja znižal na 9-mesečno dno, kar napoveduje zmernejšo rast v kitajski industriji. Nova izvozna naročila so upadla drugi zaporedni mesec (rast je še vedno prisotna), pri čemer so družbe izpostavile pomanjkanje surovin in zamude pri transportu kot pomembna faktorja, ki prispevata k upočasnitvi. Nič drugače niso zaznali na Japonskem, kjer pa se je optimizem dvignil na najvišji nivo po decembru 2018. Povpraševanje po japonskih izdelkih v tujini se je povečalo, tudi s Kitajske. Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista pri Analitiki GZS, 5. 3. 2021

Arhiv: #analitika: Protikoronski ukrepi v prvih dveh mesecih povečali primanjkljaj za 0,5 mrd EUR

Fiskalni svet je v svojem marčevskem poročilu ugotovil, da je primanjkljaj državnega proračuna v prvih dveh mesecih 2021 po začasnih podatkih znašal 661 mio EUR, kar je skoraj četrtina s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez učinka COVID ukrepov bi primanjkljaj znašal -128 mio EUR. Učinki COVID ukrepov so pomenilo 522 mio EUR več izdatkov in 16 mio EUR manj prihodkov. Na prihodkovni strani je bil izrazit upad DDV (-22 %) in trošarin (-20 %), skupaj za 205 mio EUR. To je povezano z manjšo mobilnostjo prebivalstva ter trošenja. Prihodki od EU sredstev (stara EU perspektiva) so bili višji za 42 mio EUR, nedavčni prihodki za 78 mio EUR. Na odhodkovni strani je bil izrazit porast pri transferjih gospodinjstvom in posameznikom (+274 mio EUR), pri stroških dela državnih uslužbencev (+151 mio EUR) in pri subvencijah (+114 mio EUR). Kljub višjemu javnemu dolgu so izdatki iz naslova obresti upadli za 67 mio EUR. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 naj bi tako znašal skoraj 3,293 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega ...

Arhiv: #analitika: Februarske cene v območju evra še z zmerno rastjo, v Sloveniji drugi največji padec

Prva ocena februarske inflacije v območju evra po metodologiji HICP kaže, da so se cene v povprečju povečale za 0,9 %. Po glavnih produktnih skupinah je bilo mogoče opaziti, da se je medletni padec cen pri energentih znižal z januarskih 4,2 % na 1,7 % v februarju. Cene hrane, alkohola in pijač so bile višje za 1,4 % (1,5 % v januarju), cene storitev za 1,2 % (1,4 % v januarju) in cene industrijskega blaga za 1 % (1,5 % v januarju). Navedeni podatki kažejo, da na splošen dvig cen v večji meri vplivajo cene energentov, medtem ko se cene blaga in storitev še umirjajo, predvsem zaradi prostih kapacitet oz. majhnega povpraševanja (pri storitvah). Vseeno pričakujemo, da se bo umik zajezitvenih ukrepov odrazil v rasti cen storitev. Cene izdelkov bodo morale odražati tudi višje cene kovin (baker, železo, aluminij ipd.). Med članicami območja evra so najbolj negativna gibanja pri cenah zaznali v Grčiji (-1,9 %) in Sloveniji (-1,1 %), še v petih članicah pa so beležili deflacijo. Rast cen je bila najvišja na Nizozemskem (1,9 %) in v Nemčiji ...

Arhiv: #analitika: Rast zaposlovanja v februarju nad pričakovanji

Februarski uradni podatki o registrirano brezposelnih v Sloveniji so bili relativno skladni s tekočimi neuradnimi podatki o dnevnem gibanju le-teh. Zaradi sezonske narave gibanja registrirano brezposelnih (februarja do maja tekočega leta običajno upade glede na januar) je potrebno spremljati predvsem medletna gibanja, t. j. glede na isti mesec v predhodnem letu (2020) in celo v letu (2019). Konec januarja je bilo število brezposelnih medletno nižje za 14,6 %, v 2021 se je rast znižala na 13,6 %, kar dokazuje, da je brezposelnost upadla nekoliko bolj, kot to predvideva sezonski trend. 80 % odjavljenih oseb je dobilo zaposlitev ali pa se je samozaposlilo, kar je relativno visok delež. Nekoliko toplejše vreme v februarju in s tem krepitev gradbeništva ter rahla rast zaposlovanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju so ključno prispevali k rasti novih zaposlitev. Pri oceni o prihodnji dinamiki na trgu dela predstavlja izziv dinamika umika zajezitvenih ukrepov (še posebej v prizadetih panogah) ter korespondenčne hitrosti umika podpornih ukrepov na segmentu trga dela. Menimo, da tranzicija s podpornih ukrepov na trgu dela na tržne pogoje ne bo povsem zvezna. ...

Arhiv: #analitika: Januarja brez pretresov na evropskem trgu dela

Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke. Podobno (0,7 odstotne točke) je bilo povišanje na ravni EU-27 in območja evra. Stopnja brezposelnosti mladih (do 25 let) se je v Sloveniji povečala bolj (za 4,3 odstotne točke) kot v EU-27 (za 1,9 odstotne točke), pri čemer so na voljo podatki za december. Kljub temu je bila še vedno nekoliko nižja (14,6 %) kot v EU-27 (16,9 %). Eurostat priznava, da indikator anketne brezposelnosti ILO upošteva le nezaposlene osebe, ki so aktivno iskale zaposlitev v zadnjem štirih tednih in so pripravljene sprejeti novo zaposlitev v dveh tednih. Tako se je število registrirano brezposelnih povečalo ...

Arhiv: #Slovenija: Načrt za okrevanje in krepitev odpornosti

Voditelji držav članic so na Evropskem svetu dne 21. 7. 2020 sprejeli dogovor glede Večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje. Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir EU financiranja. Na časovnici do leta 2029 bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov, od tega gre za 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,6 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja). Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost (22. 12. 2020) s prilogami in predstavitev načrta so na voljo na povezavi >>>

Arhiv: #RR: Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja

Arhiv: #RR: Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja

Izšel je Zbornik o zaščiti in trženju tehnologij za raziskovalce in podjetja. V njem so zbrani prispevki partnerjev Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT). Predstavljena so ključna področja prenosa znanja v gospodarstvo, vse od osnov intelektualne lastnine, postopka prijave, prevzema in trženja službenih izumov pa do sodelovanja z gospodarstvom. Zbornik je dostopen v pripetem pdf dokumentu >>>

Arhiv: Predstavitev programov slovensko-angleškega znanstvenega sodelovanja in mobilnosti raziskovalcev

Spletni dogodek, ki je potekal 2. marca 2021, je bil posvečen možnostim za slovensko-angleško znanstveno sodelovanje in mobilnosti raziskovalcev ter vlogi Velike Britanije v programu Horizon Europe. Kljub izhodu Velike Britanije iz EU namreč ostaja na voljo več različnih možnosti mobilnosti za raziskovalce iz obeh držav. Oba uvodna govorca, prof. dr. Robert Repnik (direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS) in Tiffany Sadler (veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji) sta poudarila bogato preteklo bilateralno znanstveno sodelovanje in izpostavila velik pomen sodelovanja in povezovanja ter pretoka tako raziskovalcev kot znanja, kar je nenazadnje pokazala tudi pandemija COVID-19. Pete Ford (Department for Business, Energy & Industrial Strategy - BEIS) je v nadaljevanju povedal,  da se je po sporazumu o trgovini in sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU Združeno kraljestvo pridružilo sedemletnemu raziskovalnemu in inovacijskemu programu Horizon Europe. To za slovenske in britanske raziskovalce pomeni, da bo sodelovanje v okviru Horizon Europe zelo podobno prejšnjemu (H2020); tako evropske kot britanske prioritete v naslednjem obdobju pa bodo trajnost in čista energija, konkurenčnost in produktivnost ter tehnologije prihodnosti. Pomembno vlogo ...

Arhiv: E-dogodek: Kakšno bodočo ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju embalaže in odpadne embalaže si želijo slovenski proizvajalci?, 10. 3. 2021

Ob javni obravnavi novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v začetku letošnjega leta se je ponovno odprlo vprašanje ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v Sloveniji, še posebej na področju embalaže in odpadne embalaže. Proizvajalec, ki je zavezan PRO, nosi finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje s proizvodom po koncu njegove življenjske dobe. Vsi obstoječi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v EU se bodo morali prilagoditi novim zahtevam, z novimi nalogami in tudi stroški, najkasneje do konca decembra 2024. Kako želijo zavezanci PRO izpolnjevati obveznosti na področju embalaže in odpadne embalaže pri nas?  Ena družba, več družb, popolnoma nova ureditev ali nadgradnja in izboljšanje obstoječega sistema? Vabimo vas na spletni seminar, ki ga organizira GZS-Služba za varstvo okolja, kjer bodo predstavili tuje prakse različnih ureditev v EU (Belgija, Nemčija, Češka). Seminar, ki bo organiziran v spletni aplikaciji ZOOM, bo potekal 10.3.2021 z začetkom ob 12:00 uri. Po zaključku predstavitev različnih praks iz tujine vas vabimo, da sodelujete v javni razpravi z dodatnimi vprašanji. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku s tujimi uglednimi predavatelji, ki imajo ...

Arhiv: ZDA: carine tudi na slovenski aluminij

Kot poroča STA, je ameriško ministrstvo za trgovino 2. marca 2021 sprejelo končno odločitev glede uvajanja novih carin na uvoz aluminija iz vrste držav, med njimi tudi Slovenije. Za Slovenijo veljajo protidumpinške carine v višini 13,43 odstotka, je na spletni strani objavil ameriški urad za mednarodno trgovino ITA. Več >>>

Arhiv: Zeleno financiranje

Arhiv: Zeleno financiranje

SID banka promovira trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo že dobro desetletje, bila je tudi ena izmed pobudnikov tega koncepta v Sloveniji. Financiranje zelenih in trajnostnih projektov je zato pri SID banki in sodelujočih poslovnih bankah možno v okviru različnih programov. Ugodnejše financiranje iz vira zelene obveznice po vseh programih SID banke. Pomoč podjetjem pri izdaji zelene obveznice. V okviru Sklada skladov po programih neposredno pri SID banki: Posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb iz Sklada skladov (EE), Posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja (UR). Po programu Financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje v okviru posrednega financiranja preko poslovnih bank. Več informacij na spletnem portalu SID banke: http://bit.ly/3sCpa9J

Arhiv: #koronainfo: Objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov

PKP7 je določil, da se bo pri ugotavljanja izpolnjevanja kriterija znižanja prihodkov za uveljavljanje nekaterih protikoronskih ukrepov upoštevalo merilo sorazmernosti. Zakon je naložil ministru za finance, da s podzakonskim aktom določi merila sorazmernosti. V drugem odstavku 89. člena PKP7 je zapisano, da se ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV IN ZZUOOP pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Ministrstvo za finance je končno objavilo pravilnik, ki ureja vračanje korona pomoči glede na upad prihodkov. Pravilnik je dostopen na povezavi >>>