Vabimo vas, da prisluhnete zanimivemu in aktualnemu pogovoru z Markom Drobničem, predsednikom uprave družbe TALUM d.d. in predsednikom GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Sveta SRIP-a MATPRO. Pogovor je potekal 15. marca 2022 v organizaciji GZS - regionalnih gospodarskih zbornic.

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. TNI tujih podjetij v Rusiji in ruskih podjetij v tujini predstavljajo le 1 do 1,5 % globalnih. Nevarnost je precej višja za trg surovin, saj obe državi skupaj predstavljata 30 % svetovne proizvodnje pšenice, 20 % koruze, gnojil in zemeljskega plina in 11 % nafte. Poleg tega je Rusija ključni dobavitelj paladija, ki se uporablja v avtomobilski industriji, in niklja, ki se uporablja v jeklarski industriji in proizvodnji baterij. Obe državi sta pomembna vira argona in neona, plinov, ki se uporabljata v ...

Po več mesecih zmernega zniževanja indikatorja PMI se je situacija med nabavniki pri velikih porabnikih jekla, aluminija in bakra v februarju nekoliko izboljšala. Veliki porabniki bakra so povečali tekočo proizvodnjo v februarju, beležili pa so padec novih naročil. Razlike v dinamiki podjetij po kontinentih so ostale prisotne. Proizvodnja v Aziji je ostala na podobno nizkih ravneh, medtem ko je v Evropi rast ostala visoka. V ZDA se je prvič po novembru nekoliko znižala. V ZDA in Evropi so se nova naročila povečala, v Aziji pa so upadla. Zaposlenost se je najbolj znižala v Aziji, medtem ko je v ZDA in v Evropi ostala podobna. Veliki porabniki aluminija so bili v februarju nekoliko bolj optimistični (50,8), predvsem zaradi večanja zalog surovin in krajših časov dobave. Proizvodnja je ostala na januarski ravni, nova naročila pa so se znižala, od tega najbolj v Aziji. Največji svetovni porabniki jeklenih izdelkov so bili med skupino treh porabnikov kovin najbolj optimistični. Njihov PMI je porasel s 50,2 na 51,5. V Evropi in Aziji se je proizvodnja povečala, medtem ko je v Aziji nekoliko upadla. Stanje ...

Programi Evropskega sveta za inovacije (EIC) so namenjeni podpori disruptivnih inovacij oz. inovacijskih projektov z namenom zagotovitve ustreznih oblik financiranja in podpornih storitev za učinkovito pretvorbo teh inovacij v tržne produkte. Usmerjen je v zelo tvegane projekte, ki na trgu zato ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja, izkazujejo po velik potencial za uspeh na globalnem nivoju.EIC Iskalec (Pathfinder) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00).Namenjen je financiranju zgodnjih stopenj razvoja (TRL 1-4) novih »prebojnih« tehnologij in rešitev, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov. Za oblikovanje projektne prijave mora biti vzpostavljen konzorcij najmanj treh partnerjev iz treh različnih držav, ki so lahko tako institucije znanja kot gospodarski subjekti.EIC Prehod (Transition) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00) oziroma 28. septembra 2022 (17:00).Zasnovan je kot vmesna stopnja med EIC Iskalcem in EIC Pospeševalcem. Podpora je namenjana stopnjam razvoja TRL 4-6, prijavijo pa se lahko posamezni prijavitelji ali manjši konzorciji (do 5 članov). Sofinanciranje je predvideno v obliki nepovratnih sredstev.Tokratni ...

Državni zbor Republike Slovenije je 28. februarja 2022 sprejel Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV). Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva (otroci, dijaki, študentje, starejši od 55 let, upokojenci, invalidi). Med ukrepe za spodbujanje sodijo subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev, podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter digitalni bon za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc. Bon se bo glasil na upravičenca in se bo lahko unovčil od 15. junija 2022 do 30. novembra 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je za svoje člane oblikovala enotno informacijsko spletno mesto Poslovni izzivi v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji,  kjer tekoče objavljajo ključne informacije in povezave, ki lahko olajšajo soočanje s poslovnimi izzivi na ruskem, ukrajinskem in beloruskem trgu. Nudi tako pregled nad aktualnimi razmerami v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji kot tudi nad sprejetimi in napovedanimi sankcijami proti Rusiji in Belorusiji.Vsebine so dostopne samo članom GZS oziroma registriranim uporabnikom.Za člane GZS je pripravljena tudi anketa (http://gzs.1ka.si/a/00190242) o ugotavljanju trenutne in pričakovane poslovne škode pri poslovanju v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji Namen zbiranja podatkov je ugotovitev realnih okoliščin in obsega poslovne škode zaradi oblikovanja predlogov za omilitev posledic poslovne škode na omenjenih in z njimi povezanih trgih.

Banka Slovenije je v Pregledu makroekonomskih gibanj izpostavila, da se gospodarska rast v Sloveniji v zmanjšani meri nadaljuje tudi v 1. četrtletju leta 2022 (0,8-odstotna četrtletna rast naj bi bila po podatkih na dan 2. marca 2022; v zadnjem četrtletju 2021 je sicer znašala 5,4 %), vendar ta ocena še ni upoštevala tveganj, ki izhajajo iz trenutnih geopolitičnih razmer. Povsem enako kot Analitika GZS ugotavljajo, da »bo moč konjunkture v nadaljevanju leta v precejšnji meri odvisna od posledic vojne v Ukrajini, vključno s sankcijami. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna, opaznejše so lahko posredne posledice prek višjih cen energentov in surovin, upada tujega povpraševanja, finančnega stresa in padca zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati iz nadaljnjih izpadov v oskrbovalnih verigah, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo.« Hitrost umika iz nestandardnih ukrepov in dviga ključnih obrestnih mer ECB bo po mnenju tržnih udeležencev odvisna od moči in dolžine vpliva zaostrenih geopolitičnih razmer na inflacijo in gospodarsko rast. Tržni udeleženci ne pričakujejo zaustavitve izhoda iz nestandardnih ukrepov denarne ...

Povprečne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so bile v četrtem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2021 višje za 2 %, za poslovne pa za 47 %. Slovenski poslovni odjemalci so plačevali za 2 % višjo ceno od povprečja cen v EU-27 (skupina letne porabe 10.000–100.000 GJ). Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v četrtem četrtletju 2021 znašala 0,158 EUR/kWh, kar je bilo za 9 % manj kot v tretjem četrtletju. Za poslovne odjemalce (brez DDV) je znašala 0,107 EUR/kWh, kar je bilo za 11 % več kot v tretjem četrtletju. Pri skupini letne porabe 500–2.000 MWh je bila cena električne energije 72 % povprečja cene EU-27. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022]

4. marca 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti dobrih 55 milijonov evrov - dva v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Glavnina sredstev je namenjena spodbujanju začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za večje investicije za povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Trije milijoni evrov so namenjeni projektom raziskovalne-razvojne narave, dobra dva milijona evrov pa mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti. Namen Javnega razpisa za sofinanciranje večjih začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih je spodbujanje investicij z višjo dodano vrednostjo, povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve in izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij ter zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij v primerjavi s preostalimi območji v Sloveniji. Razpisana vrednost je 30 milijonov evrov. Višina sofinanciranja sledi novi karti regionalne državne pomoči za obdobje 2022–2027, po kateri se delež sofinanciranja lahko giblje med ...