V petek, 18. 3. 2022, sta bila v Uradnem listu RS objavljena dva nova javna razpisa: Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji >>> (JR INVEST2022-NOO) Razpisovalec: SPIRIT Slovenija Namen javnega razpisa je spodbuditi gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevale k dekarbonizaciji ter zelenem in digitalnem prehodu ter dolgoročno omogočile večjo produktivnost gospodarskih družb, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Razpis je namenjen večjim investicijam v nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Prijavijo se lahko podjetja z večjimi investicijami. Rok za oddajo vlog: 22. 04. 2022 in 1. 10. 2022. Javni razpis za digitalno transformacijo podjetij >>> (JR Digit NOO) Razpisovalec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Razpis bo podprl projekte konzorcijev, usmerjene v tehnološko krepitev preko uporabe naprednih tehnologij z učinkom na okoljsko trajnost ter dvigovanje digitalnih kompetenc. Projekti se morajo osredotočati na napredne tehnologije, kot so na primer robotika in avtomatizacija procesov, internet stvari, umetna inteligenca, transformacija odločevalskih sistemov (vključno s kibernetsko varnostjo), blockchain tehnologije in tehnologije distribuiranih zapisov. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki ...

Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) vas vabi, da sodelujete pri oblikovanju prihodnje ponudbe finančnih instrumentov (kreditov, jamstev, kapitalskih naložb itd.), financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike. Z izpolnitvijo kratkega spletnega vprašalnika (ocenjen čas izpolnjevanja: 15 minut) v imenu vašega podjetja boste dali pomembne vhodne informacije za pripravo novih finančnih instrumentov oziroma produktov, financiranih iz EU sredstev v programskem obdobju 2021–2027, ki bodo zasnovani na realnih potrebah gospodarstva. Analizo investicijskih potreb slovenskih podjetij po naročilu Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravlja družba Deloitte. Do vprašalnika dostopate s klikom na povezavo: https://1ka.arnes.si/a/8e57b17c.

Okoli 200 udeležencev se je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) oziroma preko spleta na posebnem informativnem dnevu podrobneje seznanilo s ključnimi smernicami, pogoji in merili finančnih spodbud za raziskovalno-razvojne projekte ter investicije na problemskih območjih. Gre za prvega v nizu dogodkov nove delovne skupine za vire financiranja na GZS, ki bo članom nudila storitve informiranja in svetovanja s tega področja. Kot je uvodoma dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, se GZS dobro zaveda izjemnega pomena uspešnega črpanja finančnih spodbud za podjetja. »Na GZS smo zato, da poskušamo gospodarstvu čimbolj približati vse, kar se na tem področju dogaja, da bodo sredstva prišla v prave roke na prijazen način, in da bo en evro na koncu vreden vsaj dva ali tri, kar mora biti naš cilj.« Poudaril je še, da je dobro sodelovanje GZS s člani na eni in z odločevalci na drugi strani vse od faze priprave razpisov ključnega pomena, da razpisi dosežejo tiste, ki so jim v prvi vrsti namenjeni.Staša Baloh Plahutnik (GZS) je dodala, da je gospodarska zbornica, ki povezuje panoge, regije, pa tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-e), ...

Po prvih znanilcih padca optimizma zaradi vojne v Ukrajini (znižanje optimizma pri velikih proizvajalcih elektronike) smo pričakovali tudi večje padce indikatorjev, še posebej v Evropi. Indikator ZEW, ki meri razpoloženje nemških podjetjih, je upadel (-93,6 točk) celo več kot je v mesecu ob začetku pandemije covid-19 (-58,2 točki v marcu 2020). Tudi ocena tekoče situacije se je poslabšala (padec iz 13,3 na -21,4), kar odraža po mnenju ekspertov upočasnitev ekonomskih trendov. Pričakovanja o gibanju cen so se povečala za 108 točk na 70 točk. Pričakovanja naj bi se povsem poslabšala v energetsko-intenzivnih podjetjih ter v finančnem sektorju. Ti podatki nakazujejo morebitno stagflacijo, vendar zanemarjajo zelo spreminjajoče cene (cena nafte brent se je denimo v tekočem tednu znižala na nivo med 100 in 110 USD za sodček) kot tudi odsotnost podatkov o izrednem krčenju knjige naročil. Prav tako bo EK v kratkem pripravila nov okvir, s katerim bo državam članicam omogočila fiskalno podporo zaradi rasti cen energentov. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022]

Od 16. marca naprej lahko vsi, ki so bili od 30. 1. 2022 naprej pozitivni na HAG testu, v zVem aplikaciji kot registrirani uporabniki brezplačno pridobijo EU digitalno covid potrdilo o prebolelosti, ki je veljavno tudi zunaj Slovenije. Prekinitev izolacije je še vedno možna 7. dan z negativnim HAG testom, vendar pa je EU digitalno covid potrdilo o prebolevnosti veljavno šele 11. dan po pozitivnem HAG testu. V vmesnem času, torej med 7. in 11. dnem, oseba lahko PCT pogoj izpolnjuje na osnovi negativnega HAG testa ali drugega veljavnega EU potrdila, s katerim razpolaga. EU digitalno covid potrdilo o prebolevnosti je brezplačno dosegljivo na portalu zVEM ali v mobilni aplikaciji zVem, ali proti plačilu stroškov izdaje v lekarni na osnovi kartice zdravstvenega zavarovanja in osebnega dokumenta s fotografijo Vir: portal gov.vi >>>

Vabimo vas, da prisluhnete zanimivemu in aktualnemu pogovoru z Markom Drobničem, predsednikom uprave družbe TALUM d.d. in predsednikom GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Sveta SRIP-a MATPRO. Pogovor je potekal 15. marca 2022 v organizaciji GZS - regionalnih gospodarskih zbornic.

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. TNI tujih podjetij v Rusiji in ruskih podjetij v tujini predstavljajo le 1 do 1,5 % globalnih. Nevarnost je precej višja za trg surovin, saj obe državi skupaj predstavljata 30 % svetovne proizvodnje pšenice, 20 % koruze, gnojil in zemeljskega plina in 11 % nafte. Poleg tega je Rusija ključni dobavitelj paladija, ki se uporablja v avtomobilski industriji, in niklja, ki se uporablja v jeklarski industriji in proizvodnji baterij. Obe državi sta pomembna vira argona in neona, plinov, ki se uporabljata v ...

Po več mesecih zmernega zniževanja indikatorja PMI se je situacija med nabavniki pri velikih porabnikih jekla, aluminija in bakra v februarju nekoliko izboljšala. Veliki porabniki bakra so povečali tekočo proizvodnjo v februarju, beležili pa so padec novih naročil. Razlike v dinamiki podjetij po kontinentih so ostale prisotne. Proizvodnja v Aziji je ostala na podobno nizkih ravneh, medtem ko je v Evropi rast ostala visoka. V ZDA se je prvič po novembru nekoliko znižala. V ZDA in Evropi so se nova naročila povečala, v Aziji pa so upadla. Zaposlenost se je najbolj znižala v Aziji, medtem ko je v ZDA in v Evropi ostala podobna. Veliki porabniki aluminija so bili v februarju nekoliko bolj optimistični (50,8), predvsem zaradi večanja zalog surovin in krajših časov dobave. Proizvodnja je ostala na januarski ravni, nova naročila pa so se znižala, od tega najbolj v Aziji. Največji svetovni porabniki jeklenih izdelkov so bili med skupino treh porabnikov kovin najbolj optimistični. Njihov PMI je porasel s 50,2 na 51,5. V Evropi in Aziji se je proizvodnja povečala, medtem ko je v Aziji nekoliko upadla. Stanje ...

Programi Evropskega sveta za inovacije (EIC) so namenjeni podpori disruptivnih inovacij oz. inovacijskih projektov z namenom zagotovitve ustreznih oblik financiranja in podpornih storitev za učinkovito pretvorbo teh inovacij v tržne produkte. Usmerjen je v zelo tvegane projekte, ki na trgu zato ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja, izkazujejo po velik potencial za uspeh na globalnem nivoju.EIC Iskalec (Pathfinder) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00).Namenjen je financiranju zgodnjih stopenj razvoja (TRL 1-4) novih »prebojnih« tehnologij in rešitev, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov. Za oblikovanje projektne prijave mora biti vzpostavljen konzorcij najmanj treh partnerjev iz treh različnih držav, ki so lahko tako institucije znanja kot gospodarski subjekti.EIC Prehod (Transition) >>> Razpis je odprt od 1. marca 2022, rok za prijave je 4. maj 2022 (17:00) oziroma 28. septembra 2022 (17:00).Zasnovan je kot vmesna stopnja med EIC Iskalcem in EIC Pospeševalcem. Podpora je namenjana stopnjam razvoja TRL 4-6, prijavijo pa se lahko posamezni prijavitelji ali manjši konzorciji (do 5 članov). Sofinanciranje je predvideno v obliki nepovratnih sredstev.Tokratni ...

Državni zbor Republike Slovenije je 28. februarja 2022 sprejel Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV). Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva (otroci, dijaki, študentje, starejši od 55 let, upokojenci, invalidi). Med ukrepe za spodbujanje sodijo subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev, podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter digitalni bon za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc. Bon se bo glasil na upravičenca in se bo lahko unovčil od 15. junija 2022 do 30. novembra 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je za svoje člane oblikovala enotno informacijsko spletno mesto Poslovni izzivi v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji,  kjer tekoče objavljajo ključne informacije in povezave, ki lahko olajšajo soočanje s poslovnimi izzivi na ruskem, ukrajinskem in beloruskem trgu. Nudi tako pregled nad aktualnimi razmerami v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji kot tudi nad sprejetimi in napovedanimi sankcijami proti Rusiji in Belorusiji.Vsebine so dostopne samo članom GZS oziroma registriranim uporabnikom.Za člane GZS je pripravljena tudi anketa (http://gzs.1ka.si/a/00190242) o ugotavljanju trenutne in pričakovane poslovne škode pri poslovanju v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji Namen zbiranja podatkov je ugotovitev realnih okoliščin in obsega poslovne škode zaradi oblikovanja predlogov za omilitev posledic poslovne škode na omenjenih in z njimi povezanih trgih.

Banka Slovenije je v Pregledu makroekonomskih gibanj izpostavila, da se gospodarska rast v Sloveniji v zmanjšani meri nadaljuje tudi v 1. četrtletju leta 2022 (0,8-odstotna četrtletna rast naj bi bila po podatkih na dan 2. marca 2022; v zadnjem četrtletju 2021 je sicer znašala 5,4 %), vendar ta ocena še ni upoštevala tveganj, ki izhajajo iz trenutnih geopolitičnih razmer. Povsem enako kot Analitika GZS ugotavljajo, da »bo moč konjunkture v nadaljevanju leta v precejšnji meri odvisna od posledic vojne v Ukrajini, vključno s sankcijami. Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma majhna, opaznejše so lahko posredne posledice prek višjih cen energentov in surovin, upada tujega povpraševanja, finančnega stresa in padca zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati iz nadaljnjih izpadov v oskrbovalnih verigah, kar bi ob že obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na proizvodnjo.« Hitrost umika iz nestandardnih ukrepov in dviga ključnih obrestnih mer ECB bo po mnenju tržnih udeležencev odvisna od moči in dolžine vpliva zaostrenih geopolitičnih razmer na inflacijo in gospodarsko rast. Tržni udeleženci ne pričakujejo zaustavitve izhoda iz nestandardnih ukrepov denarne ...

Povprečne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so bile v četrtem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2021 višje za 2 %, za poslovne pa za 47 %. Slovenski poslovni odjemalci so plačevali za 2 % višjo ceno od povprečja cen v EU-27 (skupina letne porabe 10.000–100.000 GJ). Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v četrtem četrtletju 2021 znašala 0,158 EUR/kWh, kar je bilo za 9 % manj kot v tretjem četrtletju. Za poslovne odjemalce (brez DDV) je znašala 0,107 EUR/kWh, kar je bilo za 11 % več kot v tretjem četrtletju. Pri skupini letne porabe 500–2.000 MWh je bila cena električne energije 72 % povprečja cene EU-27. [Vir: Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022]

4. marca 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo štiri javne razpise v skupni vrednosti dobrih 55 milijonov evrov - dva v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Glavnina sredstev je namenjena spodbujanju začetnih investicij, in sicer iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost. Za večje investicije za povečanja produktivnosti na obmejnih problemskih območjih je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbujanje začetnih investicij na manj razvitih območjih pa 20 milijonov evrov. Trije milijoni evrov so namenjeni projektom raziskovalne-razvojne narave, dobra dva milijona evrov pa mladim inovativnim podjetjem s potencialom rasti. Namen Javnega razpisa za sofinanciranje večjih začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih je spodbujanje investicij z višjo dodano vrednostjo, povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve in izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij ter zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij v primerjavi s preostalimi območji v Sloveniji. Razpisana vrednost je 30 milijonov evrov. Višina sofinanciranja sledi novi karti regionalne državne pomoči za obdobje 2022–2027, po kateri se delež sofinanciranja lahko giblje med ...

1. marca 2022 je bila za komitente nekdanje slovenske Sberbank banke sprejeta rešitev, ki vsem komitentom od 2. marca 2022 dalje ponovno omogoča nemoteno poslovanje in razpolaganje s sredstvi. Banko namreč prevzema Nova ljubljanska banka, ki se je odločila za nakup slovenske Sberbank banke. Podrobnejše informacije na spletni strani Banke Slovenije >>>

Slovenski BDP je prvič presegel 52 mrd EUR in je bil realno za 3,5 % višji kot v letu 2019. BDP na prebivalca se je približal 25 tisoč EUR, kar je prilagojeno za kupno moč desetino manj kot v EU-27. Po aktualnih podatkih na Eurostatu je bila slovenska rast druga najvišja v Evropski uniji, za Hrvaško, čigar gospodarstvo se je realno okrepilo za desetino. Rast potrošnje gospodinjstev je brez primera v zgodovini.Prva ocena gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2021 je bila prijetno presenečenje, saj je bila na zgornjem delu pričakovanj največjih optimistov. Srednja ocena po konsenzu neodvisnih analitikov je še decembra znašala 6,7 %, kar je bila tudi zadnja ocena Analitike GZS. Ocenjujejo pa, da bodo kasnejše revizije podatkov lahko vplivale na nekoliko nižjo rast, predvsem zaradi revizij na področju deflatorja in potrošnje gospodinjstev. Izključujejo pa možnost, da bi bila kasnejša revizija višja od 1 odstotne točke, kar pomeni, da je realna rast v letu 2021 med 7 in 8 % , kar je še vedno izjemno visoko in nad pričakovanji.Presenetila je skoraj vsaka postavka pri glavnih komponentah ...

Na GZS se je 28. februarja 2022 poleg že oblikovane skupine podjetij za Ukrajino, Rusijo in Belorusijo oblikovala tudi specializirana interna delovna skupina, ki si bo prizadevala v največji možni meri pomagati slovenskim podjetjem, članom, najti odgovore na trenutno najbolj pereča poslovna vprašanja ter poiskati nove poslovne priložnosti na drugih tržiščih.Številna slovenska podjetja, ki so tesno vpeta v poslovne odnose z obema državama, z veliko zaskrbljenostjo opazujejo vojno med Ukrajino in Rusijo. Ob nepredstavljivih človeških tragedijah in nevarnostjo za življenja opozarjajo na nepredvidljive – posredne in neposredne - posledice tako vojne kot uvedenih sankcij na poslovanje.»Tudi na GZS z zaskrbljenostjo in grozo spremljamo dogajanje v Ukrajini in najostreje obsojamo rusko vojaško agresijo na sosednjo, suvereno državo. Zato sprejemamo in podpiramo vse sankcije, ki jih je in jih še bo uvedla Evropska unija proti Rusiji«, poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja, da bo GZS v teh razmerah skušala svojim članom čim bolj pomagati.Zbornica je tako v stalnih stikih s podjetji, ki imajo težave z dobavami in plačili v obe smeri, ki so jim tovornjaki obtičali na ukrajinskem ...

 Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) članom GZS, katerih komercialne pogodbe s tujimi poslovnimi partnerji vsebujejo klavzulo, da se višja sila dokazuje s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije oz. lokalne zbornice po sedežu podjetja, izdaja potrdilo, da je bilo dne 24. februarja 2022  z predsedniškim odlokom št. 64/2022 razglašeno vojno stanje v Ukrajini, ter da je Evropska Komisija objavila v Uradnem listu Evropske Unije omejevalne ukrepe v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in  neodvisnost  Ukrajine s strani Ruske federacije. Slovenijo kot  polnopravno članico Evropske unije, v celoti zavezujejo sprejeti ukrepi Evropske Komisije. Potrdilo se članu GZS izda na podlagi prejete popolne vloge, ki jo predloži zakoniti zastopnik podjetja in vsebuje naslednje podatke oz. dokazila: podatki podjetja, člana GZS – naziv, naslov, matična in davčna številka, zakoniti zastopnik, splošni opis okoliščin, zaradi katerih prosi za izdajo potrdila, ki naj vsebuje tudi navedbo podatkov o poslovnem partnerju in navedbo podatkov o pogodbi s poslovnim partnerjem (datum in kraj sklenitve pogodbe ter čas veljavnosti pogodbe), dokaz, ki potrjuje, da je bila pogodbenemu partnerju notificirana-sporočena ...

Zaradi vojaške agresije nad Ukrajino so bile na ravni EU dogovorjene stroge sankcije proti Rusiji. Njihov pomembni del je usmerjen na finančni sektor, s poudarkom na podjetjih in finančnih inštitucijah z ruskim lastništvom. Posledično se banke z ruskim lastništvom v Evropi soočajo z zmanjšanim zaupanjem. Na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje je bila včeraj sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki ima hčerinsko družbo tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Hkrati pa je bil sprejet tudi kratkotrajni moratorij na to odločitev, v katerem bomo za slovensko hčerinsko družbo sprejeli hitro in konstruktivno rešitev. Slovenska podružnica Sberbank je na spletni strani 28. februarja objavila, da so "v luči zadnjih geopolitičnih dogodkov" v banki v zelo kratkem času zabeležili znaten odliv sredstev strank. "Z namenom zaščite interesov strank in zaposlenih pred morebitnimi dodatnimi učinki obstoječih in novih sankcij v Sberbanki v sodelovanju z Banko Slovenije pripravljajo možne rešitve. Kot so navedli v Sberbanki te v tem trenutku vključuje nekatere precej drastične ukrepe«. Kot so pojasnili, bodo danes in jutri poslovalnice zaprte, dvigi in plačila s plačilnimi karticami strank pa ...

JEC World je globalni sejem kompozitnih materialov in njihove uporabe, ki poteka v Parizu. Gre za vodilni dogodek v industriji, ki gosti vse glavne akterje v duhu inovativnosti, poslovanja in mreženja z več sto predstavitvami izdelkov, konferencami, demonstracijami in priložnostmi za mreženje. JEC World vsako leto zbere celotno vrednostno verigo industrije kompozitnih materialov v Parizu, ki združuje vsa večja svetovna podjetja, pa tudi inovativne startupe na področju kompozitov in naprednih materialov, strokovnjake, akademike, znanstvenike in vodje raziskav in razvoja. JEC World je tudi »festival kompozitov«, ki predstavlja , kaj lahko kompoziti ponudijo različnim sektorjem uporabe, od letalstva do pomorstva, od gradbeništva do avtomobilizma. JEC World 2022 bo na voljo tudi na spletu preko platforme JEC World Connect, ki udeležencem ponuja možnost obiska digitalnih stojnic razstavljavcev, medsebojnega klepeta in udeležbe dogodkih s prenosi v živo in ogledi posnetkov. Več o dogodku >>>

Podrobnejše informacije  in gradivo s ključnimi informacijami o objavljenih in napovedanih razpisih  so dostopne na spletni strani MGRT >>>Na spletni strani je dostopen tudi posnetek celotne novinarske konference.28. 2. 2022 je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek skupaj z generalnimi direktorji ministrstva na novinarski konferenci predstavil javne razpise za razvojne spodbude za slovensko gospodarstvo v letošnjem letu.Gospodarsko ministrstvo je v teh dneh začelo z objavami prvih javnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter drugih evropskih in nacionalnih virov, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih tednih.Na novinarski konferenci bodo minister in generalni direktorji predstavili priložnosti sofinanciranja projektov podjetij v 2022 s področij turizma, podjetništva in internacionalizacije (vključno z digitalizacijo, raziskavami in razvojem, krožnim gospodarstvom itd.), regionalnega razvoja in lesne industrije. Podali so ključne informacije, ki jih morajo vedeti podjetja in drugi potencialni upravičenci, da se bodo lahko pravočasno in uspešno pripravili na črpanje finančnih sredstev za gospodarstvo v 2022.Poleg ministra Počivalška so na novinarski konferenci sodelovali: Jernej Salecl, Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, dr. Robert Drobnič, Direktorat za regionalni razvoj, ...

Eurochambres, zveza evropskih gospodarskih zbornic, katerega član je tudi Gospodarska zbornica Slovenije, najostreje obsoja vojaško agresijo proti Ukrajini. Ta je resna grožnja tudi širši evropski in globalni varnosti in stabilnosti. Eurochambres združuje 45 nacionalnih gospodarskih zbornic, tudi v Ukrajini in Rusiji. Prepričani so, da trgovina povezuje ljudi, da premaguje politične in kulturne ovire, povečuje blaginjo in krepi varnost. Toda trgovina temelji na mednarodnem redu, ki temelji na pravilih, ki ga ruska dejanja nevarno spodkopavajo.Celotna izjava Eurochambres o ukrajinski krizi je dostopna na povezavi >>>

Na srečanju Posvetovalne skupine za krizno situacijo v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, ki bo od 25. 2. 2022 delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so se zbrali predstavniki slovenskih podjetij, ki so intenzivno vpeta v poslovanje z Ukrajino, Rusijo in tudi Belorusijo. Iizoblikovali so že tudi konkretne predloge, najpomembnejši se nanašajo na pridružitev državam, ki nasprotujejo ukinitvi SWIFT-a, zavarovanje terjatev za projekte, ki so že v teku ter oblikovanje tima v okviru Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, ki se bo odzival na vprašanja posameznih podjetij.Po sestanku so pred novinarje stopili Tibor Šimonka, predsednik GZS, Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, Robert Kuzmič, glavni direktor podjetja Iskratel in mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS. Posvetovalna skupina bo imela v prihodnjem obdobju pomembno vlogo pri oblikovanju stališč in predlogov ukrepov za Vlado in diplomacijo, podjetja pa bodo v njenih okvirih izmenjevala informacije in dobre prakse. Sestanka posvetovalne skupine se je udeležilo petnajst predstavnikov ključnih podjetij, ki so poslovno močno usmerjena na trge Ukrajine, Rusije in Belorusije. Pozdravili so pobudo za oblikovanje navedene skupine pri GZS in izpostavili aktualne izzive in ...

V ponedeljek, 28. 2. 2022 ob 10. uri, bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, skupaj z generalnimi direktorji ministrstva na novinarski konferenci predstavil javne razpise za razvojne spodbude za slovensko gospodarstvo v letošnjem letu.Gospodarsko ministrstvo v teh dneh začenja z objavami prvih javnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter drugih evropskih in nacionalnih virov. Objave javnih razpisov bodo sledile tudi v prihodnjih tednih. Na novinarski konferenci bodo minister in generalni direktorji predstavili priložnosti sofinanciranja projektov podjetij v 2022 s področij turizma, podjetništva in internacionalizacije (vključno z digitalizacijo, raziskavami in razvojem, krožnim gospodarstvom itd.), regionalnega razvoja in lesne industrije. Podali bodo ključne informacije, ki jih morajo vedeti podjetja in drugi potencialni upravičenci, da se bodo lahko pravočasno in uspešno pripravili na črpanje finančnih sredstev za gospodarstvo v 2022.Novinarsko konferenco bodo prenašali preko on-line vladnega sistema za novinarske konference => https://www.gov.si/neposredni-prenos/ Po novinarski konferenci bo gradivo z vsemi ključnimi informacijami o objavljenih in napovedanih razpisih objavljeno na spletnem mestu: TUKAJPoleg ministra bodo na novinarski konferenci sodelovali:- gen. direktor Direktorata za internacionalizacijo, ...

Vabimo vas na spletno konferenco Kako povečati učinkovitost storitev & trende izvoza storitev pri naprednih proizvajalcih (How to Boost Service Performance & Service Export Trends in AMs), ki bo potekala 8. 3. 2022 med 9. in 16. uro.Konferenco pripravlja partnerski konzorcij ProsperAMnet in bo organizirana v okviru projekta Interreg Central Europe ProsperAMnet - Progressing Service Performance and Export Results of Advanced Manufacturers Networks, organizira pa jo Gospodarska zbornica Slovenije.V globaliziranem svetu se napredne proizvodnje soočajo z vedno več konkurence. Dodajanje industrijskih storitev v paleto izdelkov je ključni dejavnik za povečanje vrednosti podjetja in globalno konkurenčnost. Pot za proizvajalce, ki ponujajo dodatne storitve, na primer vzdrževanje, se imenuje storitvizacija in zahteva velike spremembe znotraj podjetja, zlasti pri izvozu storitev. V prvem delu konference bodo udeleženci imeli priložnost prisluhniti izbranim govorcem iz vse Evrope, ki bodo predstavili svoje izkušnje na področju storivizacije, oblikovanja storitev in prihodnosti storitev. V drugem delu bomo udeležence razdelili v dve manjši delovni skupini glede na področje dela.Predstavniki podjetij in poslovno-podpornih organizacij (BSO) se bodo bolje seznanili z orodji za podporo naprednih proizvodnjam v zvezi z zmogljivostjo ...

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).V predelovalnih dejavnostih je bila vrednost kazalnika nespremenjena glede na januar (+5 po originalnih podatkih), od dolgoletnega povprečja pa je bila višja za 10 odstotnih točk. Izboljšala sta se kazalnika pričakovane proizvodnje in zaloge (vsak za 3 odstotne točke), medtem ko se je kazalnik skupnih naročil znižal, in sicer za 4 odstotne točke. Med SKD dejavnostmi je bila po originalnih podatkih (desezonirani niso na voljo) rast kazalnika zaupanja na mesečni ravni najvišja v proizvodnji usnja (+16), živil (+15), pohištva ...

»Vojaško agresijo Ruske federacije na neodvisno državo Ukrajino bo močno občutilo tudi evropsko gospodarstvo. Za slovensko gospodarstvo to pomeni, da se bo soočalo s posledicami kriznega dogajanja na dveh njegovih zelo pomembnih trgih. Poslovanje z Rusijo in Ukrajino bo po današnji invaziji in pričakovanem odzivu Zahoda še težje. Gospodarska zbornica Slovenije si bo tudi v tej krizni situaciji prizadevala za podporo pri iskanju odgovorov na izzive,« poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti.V komentarju aktualnih razmer je generalni direktor GZS mag. Cantarutti izpostavil:Rusija je za evropsko gospodarstvo zelo pomembna gospodarska partnerica ne le zaradi (pre)velike odvisnosti od ruskih energentov, ampak tudi zaradi tradicionalne tesne povezanosti evropskih in ruskih podjetij, številnih skupnih projektov, ter nenazadnje več kot 140-milijonskega trga. Po drugi strani je Ukrajina (po površini druga največja evropska država) več kot le gospodarska partnerica EU, saj si zadnja leta močno prizadeva za tesnejše povezovanje z EU na vseh področjih. Osnova za vzpostavljen režim preferencialne trgovine med Ukrajino in državami članicami EU je Sporazumu o pridružitvi iz leta 2014. Leta 2017 so v veljavo stopili tudi začasni trgovinski ukrepi, ki ...

Državni zbor RS je 22. 2. 2022 potrdil predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Ocenjena višina pomoči gospodarskim subjektom pri odpravi škode zaradi dviga cen energentov je cca 70 mio EUR; pomoč naj bi bila dodeljena okoli 45.500  upravičencem. Upravičenci: pravne ali fizične osebe, ki so bile v Sloveniji registrirane do 1. decembra 2021 in ki jim bodo stroški energije narasli za več kot 40 odstotkov. Izjavo, na podlagi katere bodo prejeli pomoč, bodo morali upravičenci predložiti do 15. aprila 3022 na FURS. Pomoč v enkratnem znesku bo predvidoma izplačana do 5. maja 2022.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) 18. 2. 2022 v Uradnem listu objavilo prvi javni razpis iz Načrta za okrevanje in odpornost - Javni razpis Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO (JR RRI NOO). Namen javnega razpisa je spodbujanje raziskovalno razvojnih dejavnosti v konzorcijih podjetij v okviru raziskovalno razvojnih projektov na področju zelenega prehoda za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev. Podprti bodo projekti, usmerjeni na področje prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaženja in na področje blažitve podnebnih sprememb, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje upravičenih stroškov, je 45.000.000 EUR. V primeru izpolnjevanja pogojev lahko za pridobitev sredstev iz naslova tega razpisa kandidira tudi vaše podjetje. Pridobite lahko med 50.000 EUR in 300.000 EUR nepovratnih sredstev. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezno podjetje v konzorciju je različen ...

CERN, ESA, CTA, ITER, FAIR, … se uvrščajo med velike znanstveno-raziskovalne institucije, ki upravljajo z več milijardami evrov sredstev. Namenjajo jih tako financiranju vsakodnevnega poslovanja kot tudi investicijskih projektov, povezanih z inovacijami. To pomeni, da vključujejo dobavitelje različnih izdelkov, od pisarniškega papirja do materialov ter visokotehnoloških komponent in produktov in storitev za upravljanje. Ti centri se po svojem namenu in vsebini razlikujejo med seboj, mehanizmi za vzpostavitev sodelovanja pa dokaj so si podobni.Sodelovanje z »BigScience« centri pospešuje razvoj v podjetjih in pomeni pomembno referenco za druge potencialne stranke. Spodbuja medpodjetniško povezovanje znotraj državnih meja ter omogoča sodelovanje s tujimi partnerji.Na webinarju bodo predstavljene glavne razlike in načini pristopa oz. prijave na razpise tistih institucij, v katere je slovenskim podjetjem omogočen vstop. Poudarek bo na sodelovanju s CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave in največji laboratorij za fiziko delcev), s katerim ima izkušnje veliko slovenskih podjetij, hkrati pa predstavlja potencial za podjetja iz širokega nabora industrij.Dogodek soorganizirata Gospodarska zbornica Slovenije in Javna agencija SPIRIT Slovenija.

Evropska komisija je 8. februarja 2022 predlagala evropski zakon o čipih (EU Chips Act). Namen predloga je mobilizirati več kot 43 milijard EUR javnih in zasebnih naložb, da bi podjetjem pomagali preprečiti, se pripraviti in predvideti prihodnje motnje dobavne verige polprevodnikov.V pomoč Komisiji pri zagotavljanju te podpore je pripravljena posebna Evropska raziskava o čipih, ki naj bi pomagala oblikovati in usmerjati finančno in nefinančno podporo z namenom, da se sliši glasove nacionalnih industrij in zagotovi, da bodo njihove potrebe ustrezno obravnavane.Cilj Evropske raziskave o čipih je zbrati informacije o trenutnem in prihodnjem povpraševanju po silicijevih rezinah in čipih ter o drugih potrebah industrije. Odgovori na raziskavo bodo evropskim oblikovalcem politik pomagali opredeliti konkretne usmeritve in ukrepe, zaveze in naložbe, potrebne na regionalni, nacionalni in evropski ravni.Evropska raziskava o čipih je dostopna na: https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/EuropeanChipsSurvey.Rok za odgovarjanje na vprašalnik se izteče 20. marca 2022.Vsi zbrani podatki bodo strogo zaupni in ne bodo posredovani tretjim osebam.Več informacij o evropskem zakonu o čipih:- European Commission publishes stakeholder survey on European chip demand- European Commission Proposes Chips Act - State of the Union ...

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v decembru 2020 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje višja za 11,9 %, v primerjavi s proizvodnjo v decembru 2019 pa za 10,3 %. Kljub rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+1,1 % glede na november) se je prihodek od prodaje v decembru skrčil za 0,5 %, kar povezujemo z oblikovanjem zalog gotovih izdelkov. Na letni ravni je bil decembra prihodek višji za 15,1 % (v celem letu za 15,4 %), kar pomeni, da je presegal rast proizvodnje za 3,1 odstotne točke. Tolikšna je bila ...

V svoji zimski napovedi je ECFIN nekoliko dvignil oceno pretekle gospodarske rasti (iz 5 na 5,3 %) ter točno za to razliko tudi znižal oceno rasti EU-27 za 2022 (iz 4,3 na 4,0 %), kar ni nič drugega kot aritmetična operacija. Za leto 2023 so oceno rasti dvignili z 2,5 na 2,8 %. Podobno je bilo narejeno za Slovenijo (s 6,4 % v 2021 na 6,9 % in s 4,2 % na 3,8 % v 2022). Za leto 2022 so pomembno izboljšali oceno rasti BDP za Irsko (5,5 %, prej 5,1 %), Portugalsko (5,5 %, prej 5,3 %) in Finsko (3,0 % prej 2,8 %). Pri drugih državah so bili pozitivnivpopravki manjši. Pri oceni gibanja potrošniških cen (HICP metodologija) je ECFIN ubral drugo smer. Oceno povprečne inflacije v območju evra so dvignili z 2,2 % na 3,5 % za leto 2022 in z 1,4 % na 1,7 %. Pri tem so upoštevali kot izhodišče pri nafti futurse pogodbe za dobavo v prihodnjih mesecih (84 USD za sodček v 2022 in 77 USD v 2023). Priznali so tudi, da je nejasno, ...

Sofinanciranje projektov za spodbujanje podjetniških RRI vlaganj na lestvici TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / Javna agencija SPIRIT Slovenija Razpis za: Razvoj novih ali izboljšanje proizvodov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in visokim potencialom komercializacije Vrednost: 45 mio EUR Prijavitelj: MSP in velika podjetja in konzorcij podjetij in RO Višina subvencije: do 500.000 EUR na projekt Načrtovani čas objave: prvi kvartal 2022 Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte TRL (6-8) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) / SPIRIT Razpis za: Preizkusi in testiranja rešitev v realnem okolju (za bkomercializacija rešitve) Vrednost: 30 mio EUR Prijavitelij: Konzorcij podjetij in raziskovalnih organizacij Višina subvencije: 1 mio EUR na projekt/konzorcij Načrtovani čas objava: v 2022 Sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji TRL (3-6) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) / ARRS Razpis za: Dolgoročnejši veliki raziskovalno-inovacijski sodelovalni programi Vrednost: 20 mio EUR Prijavitelj: Konzorciji JRO in podjetij Višina subvencije: do 5 mio EUR na projekt/program Digitalna transformacija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Razpis za: Digitalna preobrazba podjetij (velika podjetja) Več informacij >>>

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Napoved Analitike GZS je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu, da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije so napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo).

Razpis bo predvidoma objavljen v začetku leta, kot tak pa bo na voljo bo na voljo velikim podjetjem, ki se bodo lahko prijavila v sodelovanju s srednje velikimi in malimi podjetji. V tem smislu se bodo lahko prijavili konzorciji podjetij, ki bodo skupaj izvedli digitalno preobrazbo svojega delovanja. Razpis bo vreden 44 milijonov evrov. O objavi razpisa vas bomo obvestili. Po objavi razpisa bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) za zainteresirana podjetja pripravila informativni dan. DIGITALNA TRANSFORMACIJA VELIKIH PODJETIJ višina razpisanih sredstev 44 mio eur Upravičenci:  Velika in večja srednje velika podjetja  Namen: Digitalizacija večjih podjetij, ki bodo v konzorcijih z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo.  Upravičeni stroški: stroški priprave digitalne strategije, stroški nakupa opreme, stroški razvoja in implementacije, pavšalni stroški ...

Pred obravnavo predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) v Državnem zboru je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poslanske skupine pozvala, da upoštevajo argumente gospodarstva in ohranijo možnost kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov iz sredstev podnebnega sklada tudi v ZVO-2. To nenazadnje vzpostavlja pogoje za prehod v brezogljično družbo in daje podlage za strateško politiko zmanjševanja emisij CO2 v Sloveniji. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da v luči populistično zavite skrbi za zdravo okolje slovenski energetsko intenzivni industriji onemogočimo postopni prehod v digitalno in zeleno tehnologijo, hkrati pa na globalni ravni omogočimo selitev virov CO2 iz EU v druge, okoljsko manj ozaveščene države in uvoz ogljično bolj intenzivnih izdelkov. Ob tem pa GZS še izpostavlja, da predlog ZVO-2 na novo ureja področji proizvajalčeve razširjene odgovornosti in pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, ki bistveno vplivata na delovanje številnih gospodarskih subjektov na slovenskem trgu. Na teh dveh področjih je GZS že pripravila predloge izboljšav na predlog zakona.Evropa je prepoznala, da mora prehod industrije v ogljično nevtralnost potekati ob višanju njene produktivnosti in stroškovne učinkovitosti. Za Slovenijo je ob nadpovprečnem deležu industrije (še zlasti energetsko ...

Evropska komisija je v okviru programa Obzorje Evropa objavila razpis za dodelitev sredstev ERC za že uveljavljene raziskovalce za leto 2022. V okviru razpisa lahko raziskovalci pridobijo sredstva v višini do 2 500 000 EUR za obdobje petih let. Subvencije ERC Advanced Grant so namenjene odličnim raziskovalcem in raziskovalkam na stopnji kariere, ko so že postali znanstveni vodje s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki. Rok prijave: 28. 4. 2022. Več informacij >>>

Vlada Republike Slovenije [Vir: portal gov.si] je določila besedilo predloga Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, s katerim ureja pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, zlasti pa energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen energentov. V ta namen zagotavlja 70 milijonov evrov. Vlada bo predlog zakona Državnemu zboru Republike Slovenije poslala v sprejetje po nujnem postopku. Besedilo predloga >>> Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 % stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen. V kolikor te pravne in fizične osebe niso bile v omenjenem poslovnem letu v težavah in jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 %, bodo lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije zaprosile za državno pomoč. Izjavo bo potrebno predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila 2022. Če ...

Sprejeti noveli Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skrajšujeta obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca, na 20 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Zakona začneta veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začneta 1. marca 2022.

Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so preko interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu RS dali pobudo Vladi Republike Slovenije, da tudi za gospodarstvo določi izjemo od karantene in samoizolacije na domu po visoko tveganem stiku s covidom-19 pod pogojem, da v obdobju, za katerega bi sicer bila odrejena karantena, vsakodnevno opravi presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na delovnem mestu; da skrajša čas trajanja karantene in samoizolacije na pet dni ter zagotovi pomoč za nakup hitrih testov HAG za samotestiranje na SARSCoV-2 za delavce in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost, razširi na vse te osebe, ne glede na to, ali je za njih samotestiranje obvezno po veljavnih predpisih. GZS je v zadnjem obdobju tudi sama že večkrat pozvala odločevalce tako k določitvi izjem od karantene na domu kot skrajšanju karantene in izolacije, pa tudi k pomoči pri nakupu hitrih testov.

Podjetji AquafilSLO d.o.o. in Helios TBLUS d.o.o. sta 27. januarja 2022 prejela certifikat Programa odgovornega ravnanja® (POR, v angleščini »Responsible Care®«). Čestitamo! V POR sodelujejo podjetja kemijske panoge, ki se na prostovoljni osnovi zavežejo k ravnanju po načelih te globalne pobude kemijske industrije. Podjetja se tako zavežejo k zagotavljanju neprestanih izboljšav na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, kakor tudi za odkrit in korekten odnos do javnosti. Sedaj je v podjetjih, imetnikih certifikata POR, zaposlena približno polovica vseh zaposlenih v kemijski industriji v Sloveniji. Certifikat je letos pridobilo 15 slovenskih podjetij, ki so izpolnila pogoje in s tem pravico do uporabe logotipa POR v letu 2022. V Sloveniji POR deluje od leta 1998, izvaja ga Združenja kemijske industrije (ZKI) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pobuda POR sicer deluje v več kot 60 državah.

Osrednja pozornost seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS, ki je bila 27. januarja 2022, je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Predstavitev se je osredotočila predvsem na dve področji, ki jih predlog ZVO-2 ureja na novo, in sicer na področje okoljevarstvenih dovoljenj in proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Obe področji bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu. Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.Kot je uvodoma povedala predsednica strateškega sveta, izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, sta v predlogu ZVO-2 za gospodarstvo pomembni predvsem dve področji, ki jih ta ureja na novo, in sicer okoljevarstvena dovoljenja in proizvajalčeva razširjena odgovornost. Ti dve področji tudi bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu, na kar opozarjajo tudi člani GZS. Zaradi sprememb, ki jih uvaja pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, bodo določene rešitve v predlogu ZVO-2 otežile možnost tehnološke prenove gospodarstva, predvsem industrije.Medtem ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, ...