V zadnjem času v javnostih tečejo razprave o nekaterih temah, ki so za nadaljnji razvoj Slovenije in slovenskega gospodarstva velikega pomena. Na GZS smo jih obravnavali v okviru Strateških svetov GZS in širših predstavitev. Vidni predstavniki gospodarstva so v sodelovanju s strokovnimi združenji oblikovali stališča Gospodarske zbornice Slovenije v zvezi z
- izhodno strategijo Slovenije
- sredstvi za razvoj
- izgradnjo energetskih objektov v luči ciljev za OVE
IZHODNA STRATEGIJA SLOVENIJE 2010-2013 MORA BITI KONKRETNA IN REALNA, UKREPI ZA RAZVOJ ODLOČNI IN HITRI
Kot je med drugim zapisano v slovenski izhodni strategiji, je treba za »izhod iz gospodarske in finančne krize v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost. Ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja mora izhodna strategija omogočati postopno povečevanje potencialne rasti. Za to je potrebno ustvariti spodbudno poslovno okolje, v katerem bo možna hitrejša rast dodane vrednosti in ustvarjanje kvalitetnih novih delovnih mest.«
Izhodna strategija naj bi predstavljala izbor konkretnih ukrepov za znižanje primanjkljaja za 1,2 mrd EUR do leta 2013 oziroma 300 milijonov EUR letno. Ker nam toliko presežka ni uspelo ustvariti niti v času visoke konjunkture, gospodarstveniki izpostavljamo, da je treba pri oblikovanju strategije upoštevati aktualne, zelo resne razmere v gospodarstvu in da bodo te izjemno zahtevne tudi v naslednjih letih.
Gospodarstvo ne more nositi celotnega bremena posledic krize in hkrati prevelikega bremena drage države in poslovnega okolja, ki ni pripravljeno na nujne spremembe. Nujne so odločne strukturne reforme, ker je nesprejemljivo, da se ob drastičnem padcu BDP sprejemajo odločitve za dvig družbenega standarda. Oživitev gospodarstva mora biti prva prioriteta, ker je le rast BDP in primerna struktura ustvarjene bistveno višje dodane vrednosti porok za trajnejše znižanje primanjkljaja.
Smoter izhodne strategije mora biti razvojno okolje za konkurenčnost gospodarstva in okoljsko ter socialno kohezijo.
Kratkoročno potrebujemo učinkovito financiranje tekočega poslovanja in dostopna sredstva za razvoj. Za dejanski izhod iz razvojne krize pa je ključna usklajenost in proaktivnost delovanja vlade. Nujno je, da se za zmanjšanje primanjkljaja in razvojne spodbude gospodarstva zagotovi racionalizacija državne in lokalne uprave kot realizacija razvojnih politik. Nujna je podpora tehnološkemu razvoju, učinkovito črpanje EU sredstev, reforma trga dela, pokojninskega in zdravstvenega sistema. Vlada se mora soočiti z ukrepi za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju, večjo odzivnost in storilnost državne administracije in javnega sektorja in hkrati učinkovito porabo javnih sredstev, ker bo le s tem lahko razbremenila gospodarstvo.
Enostranski ukrepi, kot je povišanje stroškov dela, so slab zgled za iskanje kompromisov med želenim in možnim. Velik del gospodarstva bo prisiljen odpuščati zaposlene ali seliti kapital in proizvodnjo tja, kjer še lahko zagotavlja konkurenčno proizvodnjo in prodajo. Brez uspešnih razvojnih zgodb večine gospodarstva za ta skok ne bo ustreznega in trajnega kritja.
GZS PRIČAKUJE IN PREDLAGA STRATEŠKE ODLOČITVE O SPREMEMBAH VLAGANJ SREDSTEV EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Strateški svet za tehnološko politiko GZS spremlja izvajanje razvojne politike in programov za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj. Razvojna sredstva za financiranje raziskav in razvoja iz domačega proračuna, namenjena gospodarstvu, so zelo omejena, po sedanji strukturi operativnih programov pa tudi prostih sredstev iz naslova kohezijske politike za te namene skoraj ni več. Zato svet pričakuje strateške odločitve vlade o spremembah vlaganj sredstev evropske kohezijske politike in poenostavitve administrativnih postopkov za črpanje teh sredstev. Oboje je nujno za dvig tehnološke intenzivnosti in s tem dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije pričakuje in predlaga:
· preusmeritev vlaganj sredstev od infrastrukture na kompetenčna jedra v gospodarstvu, na prioritetnih, za slovensko gospodarstvo prepoznanih ključnih tehnoloških področjih;
· uporabo instrumentov javnega naročanja za izgradnjo infrastrukture na način, da podpirajo vlaganja v razvoj novih tehnologij in pridobivanje referenc slovenskih podjetij (demonstracijski projekti za uporabo tehnoloških dosežkov na področju trajnostne energije in varovanja okolja);
· neposredno podporo strateškim razvojnim projektom, podjetjem in skupinam podjetij, ki predstavljajo tehnološki preboj in pozitivne učinke na razširjanje znanja v celotnem gospodarstvu;
· prilagoditev organizacijske strukture za izvajanje ukrepov razvojne politike tako, da bo instrumente vlaganj v znanje in tehnološki razvoj izvajala ena, strokovno usposobljena in kompetentna izvajalska institucija. Nadaljnje drobljenje in izvajanje ukrepov na različnih institucijah ni dopustno. Kot osrednjo institucijo za to področje je treba ustrezno usposobiti Tehnološko agencijo Slovenije.
Pričakujemo, da bodo sistemske spremembe in poenostavitve, ki jih pripravlja Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v funkciji organa upravljanja, ena ključnih prioritet Vlade RS in da bodo dejansko uvedene na vseh nivojih, posameznih ministrstvih in izvajalskih institucijah.
Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe GZS (SS PE PS GSZ) PODPIRA CELOVIT PRISTOP ZA IZGRADNJO TEŠ BLOKA 6 IN ODLOČITEV ZA INTENZIVNO PRIPRAVO DOKUMENTACIJE ZA IZGRADNJO JEK 2 TER UKREPE ZA OVEE IN URE
SS PE PS GSZ je v sodelovanju s predstavniki energetske stroke oblikoval skupna stališča do prioritet razvoja elektroenergetike v Sloveniji. Potrebujemo zanesljivo, trajnostno, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo slovenskega gospodarstva z električno energijo in temu primerno infrastrukturo. Odločitve o prioritetah elektroenergetike morajo biti stvar stroke in hkrati komunikacije z drugimi strokovnimi, političnimi in ostalimi javnostmi. Vsi ti imajo tako pravico kot odgovornost za strokovno in uravnoteženo argumentiranje svojih predlogov, upoštevaje dejstva, navedena v nadaljevanju.
1. Poglavitni del elektroenergetskega sistema smo zgradili v letih od 1970 do 80 in ga povezali z Evropo. Ta sistem je po 40 letih potreben temeljite prenove. Temeljni viri so v tem smislu TEŠ-6, JEK-2, HE in OVE, kar predstavlja dolgoročno tud najboljšo raznolikost virov. To je zagotovilo za zmanjšanje energetske (uvozne) odvisnosti in povečanje gospodarskega in družbenega razvoja.
2. Zagovarjamo trajnostno usmerjen razvoj EES ob izpolnjevanju osnovnih pogojev za delovanje obstoječega EE sistema. Podpiramo gradnjo TEŠ 6, kot enega od stebrov delovanja slovenskega EES. Prihodnost in re-strukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti zahteva višjo kakovost električne energije. Brez temeljnih objektov, ki omogočajo sistemske storitve, bo kakovost električne energije slabša.
3. TEŠ BLOK 6 je nadomestna okoljska naložba za izrabo domačih primarnih virov energije (35 % manj CO2, 50% manj SO2, 75% manj NOx, manj hrupa), ki omogoča varno in zanesljivo preskrbo z električno energijo. Sodobna tehnologija pridobivanja domačega energenta, ki ga je na zalogi še za 50 let, omogoča njegovo konkurenčno proizvodno ceno. Tudi z obveznim plačilom CO2 kvot je B6 donosen projekt.
4. Ničelna rast porabe električne energije je zaradi njene univerzalne rabe in nadomeščanja druge energije, ki jo povzročijo ukrepi učinkovite rabe energije (toplotne črpalke, hlajenje, avtomatizacija in elektronsko krmiljenje, električni avtomobili, itd.), neuresničljiva. Njen delež v končni rabi energije pri nas zaostaja za stanjem in trendi v EU. V začetku 90-ih let se je zaradi zgrešene napovedi o ničelni rasti rabe, ki se je izkazala za popolnoma napačno, povsem zaustavil investicijski ciklus v Sloveniji.
5. OVEE dajejo moč in energijo z veliko nestalnostjo, kar povzroča motnje pri zagotavljanju kakovosti dobavljene energije ter velike težave pri regulaciji napetosti in regulaciji frekvence. Za zagotavljanje prav teh storitev je bistven blok TEŠ-6 tudi zato, ker Slovenija vodi regulacijski blok jugovzhodne Evrope.
6. Tehnologije razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVEE) so v razvoju, za njihovo učinkovito rabo bi bilo treba vložiti okoli 3 milijarde EUR. Z njimi v tem desetletju ne moremo računati za ekonomično pokrivanje velikih primanjkljajev električne moči in energije.
7. Vključevanje OVEE v omrežje zahteva rezerve energije in moči (npr. črpalne hidroelektrarne), vzpostavitev podpornih točk za zadovoljivo napetost, ojačitev omrežja, investicije v vodenje proizvodnje in odjema (pametna omrežja) ter drago ekonomsko podporno shemo za subvencioniranje njene proizvodnje. Za to bi bilo treba po sedanjih ocenah vložiti 1,4 milijarde EUR.
8. Razvoj OVEE je treba dolgoročno podpirati in vzpodbujati, da bo njihov delež proizvedene električne energije lahko naraščal in omogočil vključevanje slovenskega gospodarstva.
9. Elektroenergetski sistem je treba vztrajno in smotrno graditi ter s premišljenimi ukrepi učinkovite rabe usmerjati odjemalce. Pri tem pa po več kot desetletju neaktivnosti ni mogoče z nezrelimi energetskimi viri nadomestili zamujeno in zagotovili kakovostno in cenovno sprejemljivo oskrbo pa še rešiti problematiko podnebnih sprememb.
10. Načrtovanje in gradnja velikih energetskih objektov traja skoraj desetletje, zato z odločitvami in njihovim izvajanjem že močno zamujam
11. Podpiramo intenzivno pripravljanje dokumentacije za izgradnjo JEK
Novinarsko središče
