Stališča in komentarji

HORIZONTI PRIHODNOSTI


Horizonti prihodnosti so strateški načrt razvojnega preboja Slovenije, ki ga je GZS predstavila na 16. Vrhu slovenskega gospodarstva 23. marca 2022.

S ciljem oblikovanja strateškega načrta, ki bo kazal pot do razvojnega preboja Slovenije, je GZS v sodelovanju z gospodarstvom opredelila štiri ključna področja, kjer so nujne spremembe:

  • zeleni prehod in digitalizacija,
  • povezljivost,
  • reindustrializacija,
  • vloga države in finančnega sistema.

Posamezno področje je razdeljeno na podpodročja, znotraj teh pa so opredeljeni tako ključni cilji kot konkretni ukrepi, ki so potrebni za njihovo dosego.

Več: https://horizontiprihodnosti.gzs.si/

NOV GOSPODARSKI ZAGON ZA SLOVENIJO 5.0

Slovenija je uspešno premagala prvi val širitve novega koronavirusa covid-19. Relativno hitro je bilo omejeno naraščanje okuženih oseb, zdravstveni sistem je kakovostno in požrtvovalno zagotovil, da je bilo zdravljenje in omejevanje okužb uspešno. Pred nami pa je zahtevno ohranjanje dobre epidemiološke slike kot podlage za ponovni zagon družbe in gospodarstva.
GZS je pripravila dokument, ki povzema načrte tako gospodarstva kot lokalnih skupnosti in velikih infrastrukturnih projektov države, s katerimi bi zagnali nov gospodarski cikel.

Dokument se nahaja v pripeti datoteki >>>

 

FORMULA USPEHA

Za dosego višje dodane vrednosti na zaposlenega (60.000 EUR), večjega izvoza (50 miliard EUR) in višje povprečne mesečne plače (2.300 EUR) so potrebne spremembe. Slovenija je v zadnjih letih na lestvicah Global Competitiveness Report World Economic Foruma ter IMD World Competitiveness Ranking Report napredovala, na nekaterih področjih smo v samem svetovnem vrhu, še vedno pa obstajajo področja, kjer še zelo zaostajamo. Zato predlagamo nove ukrepe predvsem na šestih področjih – na makroekonomskem področju, pri učinkovitosti poslovnega okolja in trga dela, razvitosti finančnega trga, inovativnosti in kvaliteti upravljanja podjetij. Dokument je bil v središču razprave na Vrhu slovenskega gospodarstva 2018.

Dokument se nahaja v pripeti datoteki >>>

 

OHRANIMO RAST - Predlogi GZS za gospodarski program nove vlade

Trenuten gospodarski naboj nam daje priložnost, da si zastavimo konkretne, smele cilje do leta 2025 in naprej: dvig dodane vrednosti na 60.000 evrov na zaposlenega in rast izvoza na 50 mrd evrov. Z iz¬vozom krepimo slovenski BDP in proračun, z rastjo dodane vrednosti pa ustvarjamo pogoje za ustvarjanje zahtevnejših izdelkov in storitev, za večja gospodarska vlaganja in tudi za višje plače. Izzive, ki smo si jih zadali, lahko dosežemo samo skupaj – glas gospodarstva brez podpore politike, sindikatov in širše javnosti ne bo dovolj za preboj; prešibek bo tudi glas kogarkoli drugega, ki ne bo v sozvočju z gospodarstvom. Le skupen dogovor o tem, kaj je za Slovenijo pomembno, nam omogoča ekonomski napredek Slovenije in krepitev vseh družbenih slojev. Zato na GZS ocenjujemo, da je treba nasloviti štiri ključna področja gospodarskih ukrepov:
kadrovsko vrzel, poslovno okolje, davčni sistem in strukturne reforme. Skozi ta področja gospodarskih ukrepov bomo prispevali k viziji gospodarstva in naslovili potrebe treh generacij.

Dokument se nahaja v pripeti datoteki >>>

Nastavki za razvojno partnerstvo treh generacij 2018-25

Dokument naj bi bil eden od prispevkov za razvojno partnerstvo s socialnimi partnerji za obdobje 2018-25. V tem obdobju bi namreč morala Slovenija realizirati svoje dane prednosti skozi okrepljen socialni dialog, katerega cilj mora biti hitrejši gospodarski razvoj kot podlaga za večjo kakovost življenja prebivalcev Slovenije. Nastavki za Razvojno partnerstvo temeljijo na viziji razvoja gospodarstva do leta 2025, po kateri bi se dodana vrednost na zaposlenega dvignila s sedanjih 42.000 na preko 60.000 evrov, izvoz pa z 32 milijard na 50 milijard evrov.

Dokument se nahaja v pripeti datoteki >>>

Objavljena Mala DigitAgenda

Objavljena Mala DigitAgenda za pametno digitalizacijo mikro, malih, srednjih podjetij in podjetnikov. Člani strateške skupine Podjetniška Slovenija ter zbornic in združenj pri GZS so izbrali 12 predlogov, in sicer na treh področjih: lažje in preglednejše poslovanje MSP, hitrejši razvoj MSP in poslovna, to je gospodarska podpora MSP.

Več >>>


DigitAgenda 2016: 30 priporočil za nova digitalna delovna mesta

                

DigitAgenda 2016 zajema ključna priporočila, kako do leta 2025 dvigniti povprečno rast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu zaradi digitalizacije na 3 % ter kreirati 10.000 novih digitalnih delovnih mest. GZS jo je pripravila s sodelovanjem nekaterih gospodarstvenikov v okviru štirih delovnih skupin.

Do leta 2020 bo 90 % delovnih mest narekovalo poznavanje informacijskih tehnologij. Tako posamezniki kot podjetja in družba smo na to smo še premalo pripravljeni. Najnovejša anketa svetovalne hiše A.T. Kearney potrjuje, da podjetja digitalizacije še ne dojemajo kot sredstvo za doseganje rasti prodaje. Le 32 % slovenskih družb želi svojo digitalno tranzicijo z zunanjim partnerjem pospešiti, kar je izrazito manj kot v povprečju razvitih državah regije Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda (EMEA: 78 %). Le 25 % družb ima zapisano digitalno strategijo (razviti trgi EMEA: 45 %).

Poleg 5 splošnih priporočil vključuje DigitAgenda 2016 specifična priporočila za štiri posamezna področja: digitalizacijo infrastrukture, digitalizacijo industrije, digitalizacijo storitev ter digitalno regulativo.

Več:

-    DigitAgenda 2016
-    DigitAgenda 2016, krajša verzija
-    DigitAgenda 2016, krajša verzija (ENG)


Agenda malega gospodarstva


Agenda malega gospodarstva zajema 12 predlogov ključnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Oblikovali so jo člani strateške skupine Podjetniška Slovenija pri GZS. Predlogi ključnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo so razporejeni v poglavja boljše javne storitve za malo gospodarstvo, boljše poslovno okolje za malo gospodarstvo in boljše izobraževanje za malo gospodarstvo.

Več >>>

Deklaracija TNI

Deklaracija TNI zajema diagnozo stanja, ki neposredno vpliva na investicijsko privlačnost Slovenije, ter 24 predlogov za prijaznejše poslovno okolje. Ključni izziv je identifikacija, zmanjšanje in odprava glavnih ovir, s katerimi se soočajo domači in tuji investitorji; cilj pa povečanje obsega tujih neposrednih investicij (TNI) v petih letih z 10,5 mrd EUR na 15 mrd EUR. Deklaracije je pripravila Forum tujih investitorjev v Sloveniji, strateška skupina pri GZS.

Več >>>

Manifest industrijske politike

Manifest industrijske politike je osnovni dokument za industrijski preporod v Sloveniji. V njem je opis stanja, primerjava slovenske industrije in poslovnega okolja s primerljivimi in konkurenčnimi državami. Najpomembnejši del dokumenta je agenda 25 ključnih predlogov za industrijski preporod, po pet predlogov v petih poglavjih: pametna država (poslovno okolje), pametni davki (davčna politika), pametno kadrovanje (kadrovska politika), pametni razvoj (razvojna politika) in pametna internacionalizacija (promocija na tujih trgih). Več...

Untitled Document

Gospodarski memorandum GZS

Gospodarski memorandum predstavlja krovni dokument o 36 prioritetnih predlogih Vladi za ukrepe, ki bi Slovenijo pripeljali iz krize. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ga je 1. decembra 2014 predala Vladi RS. Ob tej priložnosti je predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, dejal: »Pričakujemo, da bo Vlada v skladu z obljubo na Vrhu slovenskega gospodarstva predloge preučila in nas o svojih stališčih čim hitreje obvestila.«.

Gospodarski memorandum je nastal na podlagi treh projektov, ki smo jih na GZS v sklopu priprav na delovanje nove Vlade RS pripravili poleti, in sicer:

  • projekta Kako do novih delovnih mest (popisa potenciala novih delovnih mest do leta 2020 s poudarkom na birokratskih ovirah in finančnih virih),
  • prenovljene Agende malega gospodarstva (s poudarkom na 20 prednostnih ukrepih) in
  • Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS (s predlogi ukrepov za novo ekonomsko politiko).

Agende

Navedeni dokumenti v slovenskem in angleškem jeziku: