Slovenija spada s celotno površino 20.000 km2 med manjše države v Evropi. Demografsko je razvita industrijska država, z izrazito razpršeno poselitvijo in enakomernim regionalnim razvojem. Slovenija ima zelo pestre naravne danosti, ker je klimatsko na prehodu med sredozemskim in celinskim podnebjem in z močno reliefno razčlenjenostjo. Značilna je velika goznatost z več kot polovico gozdov v celotni površini države.
V strukturi rabe kmetijske zemlje prevladuje absolutno travinje in relativno majhen je delež njiv, ki je v ravninskem delu subpanonskega sveta na severovzhodu in v manjših sklenjenih površinah v kotlinah in dolinah. V ostalem delu nimamo pomembnejših območij za intenzivno poljedelstvo. Zaradi tega Slovenija spada z 0.12 ha njiv na prebivalstva med države z najmanjšo površino njiv na prebivalca v Evropi. Nasprotno pa je prav zaradi geografske lege velik del kmetijskih zemljišč primernih za trajne nasade. Vpliv sredozemskega in celinskega podnebja omogoča pridelavo raznovrstnega sadja in kakovostnega vina.
Za slovensko kmetijstvo je značilna velika posestna razdrobljenost. V povprečju je velikost kmetij le 3.2 ha. V zasebni lasti je več kot 90% kmetijske zemlje in na kmečkih gospodarstvih živi relativno velik delež prebivalstva, vendar je med njimi malo aktivnih v kmetijstvu. Čeprav se je zaradi denacionalizacijskih postopkov zmanjšal delež kmetijske zemlje v uporabi kmetijskih podjetij na okoli 7%, ostaja zaradi večje intenzivnosti delež teh podjetij v bruto vrednosti kmetijske pridelave v obsegu, ki je še vedno pomemben.
Delež v bruto vrednosti pridelave posameznih panog v kmetijstvu je: živinoreja (53%), poljedelstvo in travništvo (32%), sadjarstvo (5%), vinogradništvo (10%). Struktura rabe njivskih površin je: krmne rastline (51%), krušna žita (19%), krompir (9.5%), industrijske rastline (5%), vrtnine (4.3%).
Avtor: ZKŽP
|
|
|
 |
