Izzivi EU pri podpori inovacijam na področju storitev – Spodbujanje novih trgov in delovnih mest z inovacijami
Inovacije predstavljajo enega temeljnih dejavnikov razvoja in preboja podjetij na višjo raven konkurenčnosti, v sedanjem času pa je njihova vloga pogosto povdarjena v kontekstu lažjega, hitrejšega izhoda iz recesije v začetek novega obdobja rasti. Evropska komisija je s tem v zvezi objavila delovni dokument, v katerem predstavlja zadnje podatke o dejavnikih, ovirah in možnih posledicah oz. potencialnih vplivih za storitvene inovacije ter opredeljuje področja in ravni, kjer je potrebno razviti učinkovite podporne instrumente za razvoj inovacij.
Eno osnovnih spoznanj iz rezultatov analiz je, da storitvena podjetja na splošno ne uvajajo manj novosti kot proizvodna podjetja, vendar pa inovirajo drugače. Poleg tega prihaja do velikih razlik med poslovnimi storitvami z visoko vsebnostjo znanja (v nadaljevanju KIBS) in drugimi storitvami. Inovacije v drugih storitvah imajo bolj tendenco kontinuiranega procesa, sestavljenega iz postopnih sprememb, kot pa radikalnih sprememb. Kljub temu pa KIBS podjetja kažejo podobne inovacijske vzorce v primerjavi z inovacijskimi vzorci v proizvodnih podjetjih. Intenzivnost R&R v KIBS je namreč celo nad povprečjem glede na intenzivnost R&R v proizvodnih podjetjih. Vendar pa je na splošno odstotek storitvenih podjetij, ki razvijajo notranje R&R dejavnosti, v povprečju v storitvah še vedno precej nižji kot v proizvodnji. Po ugotovitvah nedavne švedske raziskave so najpomembnejši vir novih idej v storitvenih podjetjih zaposleni in stranke/uporabniki storitev. Vir za skoraj 50% novih idej je interakcija z uporabniki, medtem ko le 3% novih idej izvira iz zunanjih raziskav.
V zadnjih letih se je zanimanje za politiko inovacij v storitvah povečalo hkrati z naraščajočim pomenom storitev za gospodarstvo. Obenem so politike in programi za podporo inovativnim storitvam ostale relativno nerazvite v mnogih državah članicah in regijah EU. Ker so inovacije v storitvah veliko manj spodbujane s strani raziskav in javno financiranih inovativnih projektov, se za učinkovito podporo tem inovacijam zahteva vzpostavitev različnih novih pristopov. Pri tem se srečujemo z izzivom, kako bolje obravnavati potrebe hitro rastočih inovativnih podjetij, in kako ustvariti ugodnejše poslovno okolje za storitve na splošno, tako da bi se inovativne storitve lažje porajale na vseh ravneh. Evropa v tem trenutku nima inovativnih storitvenih podjetij z globalnim dosegom.
Evropsko gospodarstvo bo po končani krizi videti drugačno in inovativne storitve bodo nedvomno igrale pomembno vlogo v tem procesu prestrukturiranja. Storitvene inovacije so lahko in tudi morajo biti podprte na različnih ravneh in z različnimi instrumenti:
-
Na ravni dejavnosti predstavlja glavni izziv razširitev baze znanja za storitve. To ne pomeni le več in boljše raziskave o novih konceptih storitev, ampak tudi razvoj novih (strokovnih) znanj (spretnosti, veščin …), ki bi bolje obravnavale potrebe storitvenih podjetij. Poleg tega je potrebno razviti nove oblike razširjanja znanja in boljše povezovanje med raziskovalno in poslovno sfero, tako da se bodo lahko rezultati raziskav lažje širili in oblikovali v nove storitvene aplikacije.
-
Na ravni podjetja je potrebno mehanizme za podporo inovativnosti bolje prilagoditi specifičnim potrebam storitvenih podjetij, tako da bi omogočili svetovanje »bolj po meri« teh podjetij ter jih narediti bolj prilagodljive, fleksibilne. Ker so inovativne storitve pretežno rezultat interakcije z uporabniki, bi morala biti podpora inovacijam zagotovljena bolj neposredno in v različnih oblikah, zlasti z namenom pospeševanja rasti in internacionalizacije storitvenih podjetij, da bi v Evropi pridobili več inovativnih voditeljev. Sedanja gospodarska kriza bo zahtevala še močnejšo podporo podjetništvu in podporo pri sprejemanju tveganj. To je čas, da testiramo čim več novih poslovnih zamisli, da bi omogočili postavitev novih temeljev za poznejše okrevanje.
-
Na sektorski ravni lahko inovativni grozdi pomagajo ustvariti povsem nov storitveni sektor, zlasti z razvojem in spodbujanjem novih »na tehnologiji temelječih« storitev s tesnim partnerstvom med velikimi podjetji, univerzami, inovativnimi MSP ter lokalnimi uporabniškimi skupinami. Takšni storitveni grozdi pogosto potrebujejo različne oblike podpore, saj imajo uporabniki v njih veliko večjo vlogo in so pogosteje na stičišču različnih sektorjev, tehnologij in poklicev. Gradnja močnega "ekosistema", ki favorizira storitvene inovacije, se mora zgoditi najprej na regionalni ravni, kar bi naredilo regije privlačnejše za ustvarjalne ljudi in jih povezalo z močnimi institucijami znanja, investitorji in inovativnimi MSP.
-
Na tržni ravni so lahko storitvene inovacije stimulirane z zahtevo po inovativnih storitvenih konceptih in odstranjevanjem ovir pri njihovi praktični uporabi. Vzpostavljanje zaupanja za potrošnike / uporabnike in uporaba javnih naročil kot katalizatorja za storitvene inovacije, bi pomagala pri razvoju inovativnega potenciala, ustvarjenega s tehnološkim razvojem in inovativnimi podjetji / organizacijami, z močno podporo »ekosistema« na regionalni ravni. Na evropski ravni je ta pristop najbolje predstavljen v LMI*, ki skuša združiti ustrezne instrumente politike na bolj strateški način z namenom ustvariti ugodnejše pogoje za ustvarjanje novih trgov. Ta koncept bi se lahko uporabljal specifično za storitvene inovacije, še posebej tam, kjer družbeni izzivi zahtevajo sistemski odziv.
Glavni izziv politike za vnaprej je, kako povezati in združiti vse te različne elemente v bolj konsistenten in strateški pristop.
Avtor: ZPSD
