Ljubljana, 3. november 2008 – Ob odprtju 19. Ljubljanskega pohištvenega sejma je potekala okrogla miza z naslovom »Les – prihodnost slovenskega trajnostnega razvoja«, ki jo je organiziralo GZS-Združenje lesne in pohištvene industrije skupaj s soorganizatorji. Ob tej priložnosti so glavni akterji lesarske in gozdarske panoge podpisali pismo o nameri, s katerim se začenja projekt »Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije«. S tem želijo zasnovati celovito strategijo prestrukturiranja slovenske lesnopredelovalne panoge.
Več kot 60% površine Slovenije je pokrite z gozdom. S tem sodi Slovenija med prve tri z lesom najbogatejše države v EU. Gozdarska in lesnopredelovalna panoga sta med gospodarskimi panogami z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V zadnjih letih pa se lesnopredelovalna panoga spopada z resno krizo, katere posledice je utrpelo kar nekaj nekoč uspešnih slovenskih podjetij. »V Združenju lesne in pohištvene industrije kljub temu verjamemo, da je v lesu, predvsem v luči doseganja okoljskih zavez, perspektiva. Les zaradi ogroženosti okolja namreč postaja material številka 1. To potrjujejo tudi izkušnje iz tujine in sodobni trendi razvoja«, je poudaril Igor Milavec, direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije. Za doseganje nujno višje dodane vrednosti ter nadaljnji razvoj slovenske lesnopredelovalne panoge je potrebno takojšnje celovito strateško prestrukturiranje panoge. »To bomo v sodelovanju vseh ključnih akterjev lesarske in gozdarske panoge izpeljali prek projekta GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije«, je dodal.
Pismo o nameri, s katerim se danes začenja projekt, so podpisali GZS–Združenje lesne in pohištvene industrije; GZS–Združenje za gozdarstvo; UNI LJ, Biotehniška fakulteta–Oddelek za lesarstvo; Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma; Zveza lesarjev Slovenije; Skupnost lesarskih šol; Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; CEI Bois; proHOLZ Steiermark ter Southeast and Central European Network of Forest-Based Clusters. S podpisom je sedaj narejen prvi korak v smislu ustvarjanja partnerstva z državo.
Na okrogli mizi so govorci sicer predstavili trende razvoja in izkušnje iz tujine s področja lesno predelovalne panoge. Frederik Lauwaert, predstavnik CEI Bois (Evropsko združenje lesnopredelovalne industrije), je spregovoril o lesu v luči klimatskih sprememb. Poudaril je, da so gozdovi močno podvrženi klimatskim spremembam ter je zato nujno spremeniti obstoječo strategijo gojenja gozdov, kar je sicer iniciativa tudi na evropski ravni. Dr. Lojze Sočan z Univerze v Ljubljani je spregovoril o tem, kako lahko Slovenija dohiti visoko razvite države. Poudaril je, da mora biti naloga države povezovanje vključenih panožnih akterjev z državo. Za preboj je nujno doseči konsenz, je dejal. Heinz Gach, predstavnik proHolz Steiermark iz Avstrije je predstavil, kako so v Avstriji pravočasno in uspešno izvedli prestrukturiranje lesnopredelovalne panoge. Njihova izkušnja je posebej zanimava za Slovenijo zaradi primerljivosti med obema državama.
Združenje lesne in pohištvene industrije
Prezentacije z okrogle mize ter podpisano pismo o nameri so v prilogi.
