Podatki že več let opozarjajo na slabo konkurenčnost, predvsem slovenske lesnopredelovalne industrije. Konjunktura zadnjih let je negativne učinke sicer ublažila, a je s prehodom v recesijo slaba konkurenčnost povzročila multiplicirane negativne učinke. Le ti se kažejo predvsem v izjemno hitrem zmanjševanju delovnih mest. V začetku leta 2008 je bilo namreč v lesnopredelovalni panogi še več kot 19 000 zaposlenih, konec letošnjega aprila pa le še 16 200. Zmanjšanje predelave lesa pa bo imelo negativne posledice na celoten gozdno lesni sektor.
O vzrokih smo že veliko govorili in realnost jih (žal) potrjuje. Da sta torej več kot 60 % apreciacija tolarja in previsoka obdavčitev plač, od osamosvojitve dalje, iz lesnopredelovalne panoge izvlekli preveč akumulacije. Da je panoga s tem financirala slovensko tranzicijo bolj kot je bilo vzdržno in se je zato preveč izčrpala. Posledično je tako premalo vlagala v razvoj, kar je poslabšalo njeno konkurenčnost, čemur sedaj sledi krčenje ali celo zapiranje podjetij.
Smo torej na enem izmed največjih sektorskih mejnikov, kjer bomo morali zbrati vse najboljše, v nas samih in okrog nas, ter izpeljati potrebno razvojno prestrukturiranje. V ta proces bo potrebno v polni meri pritegniti tudi državo, da nas podpre, in da v prihodnje pravičneje razdeli družbena bremena v korist večjih vlaganj v razvoj. V podjetjih bo treba okrepiti razvojne dejavnosti in na tej osnovi ustvariti temelj bodoči konkurenčnosti. Avstrijska in druge zgodbe o uspehu namreč kažejo, da je to edina pot za doseganje dolgoročne konkurenčnosti. Formirati bo potrebno tudi podobno razmišljanje in podporno okolje, kot so ga v zadnjih petnajstih letih uspeli vzpostaviti avstrijski kolegi. In nenazadnje, potrebno bo učinkoviteje promovirati večjo rabo lesa.
Adut gozdno lesnega sektorja je predvsem to, da je »zelena industrija« in da je les tudi v več drugih pogledih izjemen material, ki ga mora sodobni človek ponovno spoznati.
Zaradi učinkovite izvedbe razvojnega prestrukturiranja smo, na GZS - Združenju lesne in pohištvene industrije, povezali ključne akterje iz slovenskega gozdno lesnega sektorja in skupaj z njimi zastavili projekt »GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije«. Tako obsežno razvojno prestrukturiranje namreč lahko izpeljemo samo skupaj - lastniki gozdov, gozdarji, lesarska in pohištvena podjetja, sektorske organizacije in ministrstva.
Projektne dejavnosti že nekaj mesecev uspešno tečejo. Zadnji večji korak predstavlja julijski obisk projektnih partnerjev – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS Združenje gozdarstva, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, predstavniki ključnih lesarskih organizacij in predstavniki ključnih ministrstev - pri proHolzu na avstrijskem Štajerskem. Videli smo zgleden model maksimiranja dodane vrednosti lesa, ki je vreden posnemanja.
Načrtovani naslednji projektni korak je, skupaj z državo iskati rešitve za izvedbo nujno potrebnega razvojnega prestrukturiranja. Pristopi posameznih delov gozdno lesnega sektorja bodo v tej fazi lahko različni, koordinirani pa bodo preko projekta GOZD in LES.
GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije bo tako jeseni, za svoje člane, organiziralo »strateške sestanke«, ki bodo direktorjem podjetij, omogočili opredelitev najboljših rešitev za izvedbo razvojnega preskoka.
Igor Milavec
Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije
