10. septembra, je Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS, skupaj s soorganizatorji organiziralo konferenco, s katero smo opozorili na težak položaj v panogi in hkrati na njeno perspektivnost.
Lesnopredelovalna panoga ima namreč pred seboj izredno perspektivo, saj je les idealen material za reševanje nakopičenih okoljskih problemov -podobno kot vozila z nizko porabo ali objekti z majhnimi toplotnimi izgubami.... .
Kubični meter lesa namreč akumulira približno tono CO2, z uporabo lesa namesto drugega materiala pa preprečimo še dodatno tono emisij CO2 v atmosfero
1m3 lesa skladiščenega v lesnih izdelkih = preprečitev izpustov 2 ton CO2 v atmosfero.
Poleg tega je les prijeten, topel material, velikokrat tudi prestižen in ima tako lepo prihodnost.
Za Slovenijo, ki je tretja najbolj gozdnata država v EU, z več kot 60% poraslostjo z gozdovi, kjer posekamo in predelamo premajhen delež letnega prirastka (320 mio m3 lesne zaloge, 8 mio.m3 je letni prirast, sekamo pa manj kot 4 mio. m3 na leto) je konkurenčna lesnopredelovalna panoga še posebno velikega pomena. Dodano vrednost gozdu lahko da le konkurenčna lesnopredelovalna panoga, sposobna izdelati zahtevne in kvalitetne lesene izdelke.
Za uspešnost slovenske lesnopredelovalne industrije je velikega pomena, da tudi Slovenski kupci prepoznajo navedene prednosti lesa, saj je na primer pri nas poraba lesa na prebivalca kar 6 krat manjša kot v sosednji Avstriji (0,2 m3/prebivalca : 1,2 m3/prebivalca).
Drugi pogoj za perspektivno poslovanje panoge pa je izvedba čim hitrejšega razvojnega prestrukturiranja.
Danes je namreč panoga v zelo slabem konkurenčnem položaju in zato hitro izgublja delovna mesta ( od konca leta 2007 do avgusta letos se je število zaposlenih zmanjšalo iz 19.000 na 15.700) in to predvsem zaradi dveh razlogov;
ker je imela lesnopredelovalna panoga slabše pogoje gospodarjenja (od osamosvojitve dalje) od večine slovenskega gospodarstva
• najbolj obdavčene plače na svetu (panoga je delovno intenzivna)
• 60 % apreciacija tolarja, od leta 1993 do 2007, in še vedno manj ugodni pogoji za izvoznike (panoga je izraziti neto izvoznik)
• Večja podjetja pa veliko izgubijo tudi na račun 20 do 30% deleža sive ekonomije
in
ker Slovenija že 15 let zamuja s celovitim prestrukturiranjem delovanja države, in s tem gospodarstvu ne omogoča prehoda na "zahodni način poslovanja", s katerim bi lahko dosegli osnove za takšno dodano vrednost/ zaposlenega, kot jo zahteva slovenski nivo življenja. To so v zadnjih desetletjih,naredili avstrijski in drugi zahodni lesarji, ki so skupaj z ostalim gospodarstvom prešli v družbo znanja in sedaj dosegajo trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega kot pri nas.
S konkuriranjem na poceni delu in kvalitetnih izdelkih, kar sta bili dolga leta pomembni konkurenčni prednosti, tudi slovenskega lesarstva, zaradi neprimerno cenejšega dela vzhodnih držav, Slovenija namreč ne more več zmagati v globalnem konkurenčnem boju.
Ob razbremenitvi plač in ob podpori države pri razvojnem prestrukturiranju bo tako lesnopredelovalna panoga zopet lahko predstavljala eno ključnih slovenskih gospodarskih panog, kar je nekoč že bila. Negativna inercija petnajst letne zamude pa bo še naprej zahtevala svoj davek. Zato pozitivne učinke prestrukturiranja lahko pričakujemo šele v nekaj letih.
Od spremembe smeri panožne krivulje dalje pa je dolgoročna uspešnost panoge, ob podobnem makro okolju v Sloveniji kot v konkurenčnih državah, v Sloveniji zagotovljena.
Na konferenci so s svojimi predstavitvami sodelovali:
-
Jože Sterle, direktor GZS-Združenje za gozdarstvo,
-
Igor Milavec, direktor GZS-Združenje lesne in pohištvene industrije,
-
Prof.dr. Nikolaj Torelli,
-
Alojz Burja, glavni direktor LIP BLED d.o.o.,
-
mag. Andrej Mate, predsednik uprave Inles d.d.,
-
mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo pri MKGP,
-
Natalija Medica, sekretarka, MG, direktorat za podjetništvo in konkurenčnost.
Igor Milavec
Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije
