V organizaciji GZS – Območna zbornica Postojna in RRA Notranjsko-kraške regije je v torek, 9. junija, potekala 2. razvoja konferenca, na kateri so gospodarstveniki in predstavniki ostalih institucij iz regije razpravljali o uresničevanju nove razvojne vizije Zelenega krasa in možnostih, ki jih prinaša ter podelili priznanja za najboljše inovacije v regiji za leto 2008.
Razvojne konference, ki jo je letos drugič, tokrat v sodelovanju z RRA Notranjsko-kraške regije, organizirala GZS – OZ Postojna, so se udeležili vsi pomembnejši gospodarstveniki iz regije. V razpravi so poskušali podati odgovore na vprašanja kot so: kakšne izzive prinaša za gospodarstvo nova razvojna vizija znamke Zelenega krasa, kakšne so morebitne ovire, katere storitve in produkte bi lahko tržili pod skupno znamko Zeleni kras ter kako zagotoviti učinkovito upravljanje te znamke.
»Zgodba o Zelenem krasu se dotika vseh nas, zato iskreno upam, da bomo uspeli izkoristiti vse priložnosti, ki nam jih nova znamka ponuja«, je v uvodu razvojne konference poudaril mag. Igor Blažina, GZS OZ Postojna.
Njegove misli je nadaljevala državna sekretarka Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Meta Vesel Valentinčič, ki je med drugim izpostavila, da tvorci nove razvojne vizije Zeleni kras orjejo ledino, ki bi lahko predstavljala primer dobre prakse tudi širše, saj predstavlja pomemben korak k povezovanju širšega kroga interesov lokalnega oz. regionalnega razvoja. Nova pokrajinska zakonodaja pa naj bi, po besedah državne sekretarke, omogočila boljši in lažji razvoj regij.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, je prisotne gospodarstvenike nagovorila s provokativnim vprašanjem: »Kakšno mešanico blaženja, prilagajanja ali trpljenja si bomo v prihodnje kot država ali regije izbrali?«. V Sloveniji se namreč zmanjšuje delež rabe obnovljivih virov energije, zato, tako Kajfeževa, »niti po pomoti ne bomo dosegli katerega od Kjotskih ciljev«. Razpravljavce je izzvala s trditvijo, da »BDP nima nič skupnega s srečo, kakovostjo življenja in ekonomsko blaginjo, pri čemer bo neizpolnjevanje Kjota Slovenijo vsako leto stalo 25 milijonov evrov – to pa predstavlja sredstva, ki bi omogočila pet let razvoja regije kot je Notranjsko-kraška«.
Mag. Boštjan Požar, RRA Notranjsko-kraške regije, je predstavil novo blagovno znamko Zeleni kras in povedal, da je bila nova blagovna znamka potrjena že na svetu regije in od katere pričakujejo dvig dodane vrednosti v tem okolju. »To ni turistični ali naravovarstveni program, temveč razvojni proces, ki ne gre na škodo narave in kakovosti bivanja«, je izpostavil Požar in dodal, da Notranjsko-kraška regija s projektom upravljanja z ekoregijo presega lokalne okvirje in predstavlja temelj nadaljnjega trajnostnega razvoja.
Gospodarstveniki so v razpravi pozdravili projekt, saj so ga videli kot zaokroženo zgodbo in, kot se je izrazil direktor Pivka Perutninarstvo, Janez Rebec, v njem vidijo dobro osnovo za prehrambeno industrijo, pri čemer lahko znamka daje dodano vrednost pri zaupanju potrošnika v proizvod. V razpravi so izpostavili tudi priložnost za razvoj turizma, pri čemer se zavedajo, tako Jure Požar, direktor Hotela Sport, »da bo ob sodelovanju potrebnih tudi veliko kompromisov«. Prav skupna identiteta in sodelovanje se zdita bistvena tudi predstavnikom LAS-Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Priložnosti, ki so jih izpostavili pa se nanašajo tako na sonaravni razvoj pri gradnji, rabi obnovljivih virov energije, kot tudi na področju razvoja podeželja. Župan Pivke, Robert Smrdelj, je gospodarstvenike pozval, naj tudi sami uporabijo novo blagovno znamko in jo poskušajo kar najbolj učinkovito spraviti v življenje. »Tudi takšni t.i. »mehki« razvojni projekti lahko dajo osnovo novemu razvojnemu zagonu«, je še dejal župan Smrdelj, čigar razmišljanje je usmerjeno v nove pokrajinske strukture, ki jih sedaj nadomeščajo, kolikor lahko, regionalne razvojne agencije, znotraj katerih pa je potrebno doseganje soglasja med vsemi občinami za različne projekte.
Ob zaključku razvojne konference so poudarili, da regija ima potenciale in odgovore na vprašanje kako te potenciale izkoristiti, v kolikem času pa se da posamezne projekte in ideje uresničiti, je odvisno od lastnega truda in povezovanja, pri čemer bi lahko izkoristili prav novo blagovno znamko Zeleni kras.
Ob koncu dogodka so bila podeljena tudi priznanja regijskim inovatorjem za leto 2008. 35 inovatorjev je na 7. razpis GZS OZ Postojna prijavilo 17 inovacij. Najvišji Zlati priznanji sta letos prejeli inovaciji iz podjetij Kovinoplastika Lož d.d. iz Starega trga pri Ložu in Kolektor Liv d.d. iz Postojne.
