Rezultati ankete o vse večji problematiki nelikvidnosti - kritično do bank, SID banke in pravnega varstva upnikov

Spoštovane direktorice in direktorji, vsem, ki ste na zahtevno anketo odgovorili, prav velika hvala. Vaši odgovori dajejo rezultatom ankete potrebno reprezentativnost, zato nam bodo služili kot argument v dialogih z Vlado RS za realizacijo 10 zahtev gospodarstva za premostitev finančne in gospodarske krize.

 

VSE VEČ RAZLOGOV ZA RASTOČO NELIKVIDNOST - DODATNI ARGUMENTI VLADI, DA UKREPA V DRŽAVNI UPRAVI, BANKAH IN SODIŠČIH

Na GZS smo zaradi alarmantnih informacij iz terena v septembru na preko 8.000 podjetij naslovili individualno E-anketo, na katero je odgovorilo 1.070 podjetij; od tega glede na velikost 11% mikro, 16% malih, 21% srednjih in 24% velikih podjetij, ki skupaj zaposlujejo preko 60.000 - 12% vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Glede na delež po zaposlenih na ravni Slovenije - v mikropodjetjih 3%, v malih 7%, v srednjih 15% in 18% vseh zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih. 

Odgovarjala so po produktivnosti nadpovprečna slovenska podjetja (povprečna DV/zaposlenega presega  48.000 EUR), posebej velika in srednja, slabše so zastopana manj konkurenčna podjetja vseh velikosti. Podjetij, ki ne poslujejo elektronsko, anketa ne zajema. V teh podjetjih, ki poslujejo regularno, ne na črno, na kar se v komentarjih podjetijh močno izpostavlja, je stanje nelikvidnosti praviloma lahko le slabše od stanja v podjetjih iz ankete.

Rezultate analize v številkah in predstavitvi najdete v priponkah .

ZAKLJUČKI

V gospodarstvu se vprašanje rastoče nelikvidnost postavlja ob bok pomanjkanju naročil in investicij.

• Podjetja o poslovanju v drugem polletju tega leta v 40 odstotkih ocenjujejo, da bo stanje enako kot v prvi polovici leta, 22 odstotkov pa, da bo stanje boljše. 68 odstotkov odgovorov oziroma 726 podjetij vseh velikosti s preko 41.450 zaposlenimi je odgovorilo, da se sooča z resno nelikvidnostjo. Čutijo jo zlasti podjetja z nizko produktivnostjo in tista, ki so bila že v letu 2008 nadpovprečno zadolžena.
• Za bodoče poslovanje in likvidnost je  zaskrbljujoče nestabilno stanje naročil. Ta se ne izboljšujejo tako na domačem trgu (za 67 odstotkov podjetij) kot na tujem trgu (za 61 odstotkov izvoznih podjetij).

Plačilni roki se daljšajo – bolj na strani plačil domačih kupcev, manj na strani obveznosti do domačih dobaviteljev, ne krajšajo se na strani države.

• Za 64 odstotkov podjetij se plačila kupcev bistveno podaljšujejo. Plačilni roki se vse bolj pomikajo proti 120 dnevnim rokom (33%) in 60 dnem (28%), v porastu so roki preko 120 dni (14%). Rastoča vrednost zamikov plačil se kaže s preko 45% velikih in srednjih podjetij, ki prejemajo plačila domačih kupcev v rokih do 120 dni, visok (16%) je tudi njihov delež poplačil preko 120 dni. Izstopa delež mikro podjetij, ki uspevajo več kot četrtino terjatev do kupcev prejeti v 30 dneh, slabo tretjino pa v rokih do 30 in 60 dni. Pojasnila v komentarjih kažejo na njihovo fleksibilnost in podjetnost, ki je za večje sisteme manj dosegljiva.
• Tendenco porasta zamika plačila imajo tudi tuji kupci (bistveno daljši so plačilni roki izvoznih terjatev za 30 % podjetij, za 70% ostajajo enaki), čeprav so vsaj mesec do mesec in pol krajši kot za domače terjatve.
• Da krajšanje plačilnih rokov ne velja za terjatve do države iz naslova javnih naročil, kaže tri četrtine vseh podjetij, ki se ne strinjajo, da država in občine te storitve plačujejo v 30 dneh. V nasprotju s knjigovodsko statistiko ministrstva za finance, po kateri so roki okoli 30 dni za storitve in okoli 60 dni za investicije, so po anketah GZS v septembru in v juniju ti roki bistveno daljši. Za podjetja, ki poslujejo z državo, do 30 dnevni povprečni rok plačila zaznava 16% podjetij, do 60 dnevni rok velja za 47% teh podjetij, za četrtino do 120 dni, za skoraj 10% pa preko 120 dni. Korektno pa je izpostaviti opazen trend izboljšanja teh rokov v primerjavi z junijsko anketo.

Le slabi tretjini podjetij je uspelo skladno z daljšimi roki plačil kupcev podaljšati svoje obveznosti do dobaviteljev.

• Dobavitelje do 8 oziroma do 30 dni poplačajo v 8% oziroma v 36% vseh v odgovorih sodelujočih podjetij, 28% v povprečno do 60 dneh, 18% v do 120 dneh, zanemarljive 3% pa v roku nad 120 dni. Na vrednostni obseg daljših plačil kaže dejstvo, da velika podjetja 40% obveznosti plačujejo v 120 dneh (srednja 34%), in 32% do 60 dni (srednja v 26%).
• Ob tem so mala in mikro podjetja bodisi primorana bodisi sposobna svoje dobavitelje plačevati vsaj mesec dni hitreje. Zato pa na drugi strani izstopa pretežno 48% delež plačil dobaviteljev v 30 dneh, ki ga v odgovorih izkazujejo podjetja s produktivnostjo nad 50.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.        

Kooperativnost poslovnih bank in SID banke je za financiranje poslovanja in razvoja ključna. To je enako ali še bolj pomembno za manj uspešna podjetja, ki imajo realne kupce in potenciale za ohranjanje delovnih mest in potenciale rasti. Vendar s kriteriji in merili uspešnosti, ki upoštevajo krizne razmere, priložnosti in zahteve, da priložnosti spremenijo v realen posel. Kako so jih ocenila podjetja?

• Res je, da so banke skoraj 76% podjetjem, ki so za kredit zaprosili, tega odobrila. Vendar po višji obrestni meri (68% vseh odgovorov), s polovico ali do 2x višjim zavarovanjem (23% oz. 25%). Zaradi podobnih razlogov je po jamstveni shemi povpraševalo le slabih 10% podjetij, 80% vseh odgovorov pa je jamstveno shemo ocenilo kot nedelujočo. Podobno negativna – 70%, je bila tudi negativna ocena delovanja SID banke za zavarovanje izvoznih poslov.
• Pogoji za kreditiranje in zavarovanje na poslovnih bankah in SID banki, posebej osebna jamstva, za mnoge prosilce niso bili sprejemljivi. Zato se grožnja za drastične posledice nesolventnosti, posebej jo izpostavljajo v gradbeni branži, iz dneva v dan veča.

Ob vsem ostaja dolžnik izrazito pravno zavarovan na račun dolžnika. Najmanj 2 leti traja, da lahko upnik poplača vsaj del svojih terjatev, največkrat pa veliko dlje. Je to dopustno tudi v prihodnje?  Bo torej država ukrepala, da bi zagotovila uravnoteženo pravno varstvo upnikov, z lastnim zgledom preprečevala plačilno nedisciplino in onemogočala delo na črno? 

Avtor: GZS LC - SKEP