1. Delovanje bančnega sistema in transfer sredstev za financiranje tekočega poslovanja in razvoja gospodarstva
|
Vzpostavitev operativnih mehanizmov za učinkovito delovanje jamstvene sheme, za velika, srednja in mala podjetja.
|

|
|
Zagotovitev razvojnih sredstev za strateške razvojne projekte preko EIB.
|

|
|
Dostopnost kreditov za srednja in mala podjetja.
|

|
|
Operativnost in transparentnost sheme »de minimis«.
|

|
|
Učinkovito financiranje in zavarovanje izvoznih poslov.
|

|
2. Skrajšanje plačilnih rokov za obveznosti (do) države
|
Skrajšanje vračila preplačila DDV na 30 dni pred 01.01.2010.
|

|
|
Omogočiti prerazporejanje obveznosti za davke in prispevke do države.
|

|
|
Zagotovitev plačila DDV po plačani realizaciji za MSP.
|

|
3. Pospešeno črpanje EU kohezijskih sredstev
|
Združitev kohezijskih sredstev za razvojne aktivnosti podjetij na enem mestu.
|

|
|
Pripravo zaokroženih, celovitih in preglednih razpisov v dvofaznem postopku.
|

|
|
Poenotenje in poenostavitev pravil prijavljanja ter poročanja.
|

|
|
Zagotovitev odprtih rokov prijave.
|

|
|
Primerno obravnavo razlogov za nedoseganje projektnih ciljev kot posledice krize, za EU projekte, ki so v teku.
|

|
|
Oblikovanje razpisnih pogojev, ki bodo primerni za vključevanje srednjih in malih podjetij, ki so povezana podjetja in za podjetja s statusom prehoda iz s.p. v d.o.o..
|

|
4. Učinkovitost ukrepov za razbremenjevanje stroškov dela za ohranitev delovnih mest
|
Podaljšanje Zakona o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa z veljavnostjo per julij 2009.
|

|
|
Poenotenje in preglednost socialnih transferjev; v sistem ocenjevanja je nujno vključiti premoženje posameznika, ne zgolj prejemke.
|

|
|
Dobra in učinkovita kontrola, nadzor in sankcioniranje nad izvajanjem obeh interventnih zakonov.
|

|
|
Vključitev zbornic v ukrepe za načrtovanje in realizacijo ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja.
|

|
5. Zagotovitev pogojev za oživitev povpraševanja - javnih naročil države za gospodarsko rast in razvoj
|
Urgentno pripravo ocene stanja izvedljivosti za zagon velikih investicij.
|

|
|
Večletne investicijske programe z določitvijo prioritet na ravni, ki je primerna za kandidaturo za črpanje razvojnih sredstev EU.
|

|
|
Javno naročilo za pripravo novih projektov.
|

|
|
Postavitev najbolj kompetentnih ekip strokovnjakov za učinkovito vodenje javnih investicij.
|

|
|
Uskladitev zakonodaje (ZGO, ZPNačrt, ZVO, …) - v postopke oblikovanja predlogov pravočasno vključiti stroko - sprejeti Smernice za boljšo zakonodajo.
|

|
|
Sprememba Zakona o javnih naročilih - cena ne sme biti edini kriterij za izbor izvajalca. Vključiti je nujno kriterije profesionalne, vodstvene usposobljenosti, razpoložljivosti sredstev, strokovne neodvisnosti, poštene finančne konstrukcije.
|

|
|
Zagotovitev kvote in razpisnih pogojev za mala in srednja podjetja pri javnih naročilih.
|

|
|
Za boljšo organiziranost države oblikovanje Agencije za javne investicije in Direktorata za graditeljstvo.
|

|
|
Realizacija predlogov odkupa viškov stanovanjskega fonda za oblikovanje najemnega stanovanjskega fonda.
|

|
6. Učinkovitejša podpora za internacionalizacijo gospodarstva
|
Koordinacija vseh nosilcev za usmerjeno podporo ohranjanja bližnjih trgov in vstop na oddaljene trge – posebej za MSP.
|

|
|
Proaktivna ekonomska diplomacija.
|

|
|
Promocija Slovenije kot blagovne znamke za izvoz doma (turizem, varna hrana) in v tujini (proizvodi, storitve),
|

|
|
Učinkovito koriščenje obvezne državne razvojne pomoči – UNIDO, meddržavnih sporazumov (OSSB).
|

|
|
Učinkovit sistem odobravanja vizumov, odziven in usklajen s potrebami gospodarstva.
|

|
7. Konkurenčna davčna politika in fleksibilni davčni postopki
|
Zagotovitev fleksibilnejših, racionalnejših in poenostavljenih davčnih postopkov, (pavšalna obdavčitev za mala podjetja, plačilo davkov in davščin na en TR, prilagoditev davčne odmere višini obveznosti, poenotenje zavezancev in dinamike plačil, zmanjšanje zaostankov na II. davčni stopnji).
|

|
|
Uskladitev davčnih spodbud za razvoj v višini 30% investiranega zneska z razvojnimi politikami (tehnološka, energetska, okoljska, itd.) in politikami naložb v prioritetna razvojna področja.
|

|
|
Povečanje in administrativno poenostavitev davčne olajšave za RR; uvedbo pospešene neobdavčene amortizacije za sektorje z nadpovprečno stopnjo investiranja.
|

|
|
Znižanje davčne obremenitve dela in povečevanje davščine za onesnaževalce. Uvajanje zelene davčne reforme ne sme povečati obremenitev gospodarstva, zbrana sredstva morajo biti namensko usmerjena v ukrepe energetsko podnebnega paketa – projekti URE in OVE v industriji, prebivalstvu.
|

|
|
Uvedba davčnih spodbud za razvoj in tuje investicije (davčna oprostitev za reinvestirane dobičke v tehnološki razvoj, znižanje davčne stopnje na kapitalske dobičke).
|

|
|
Uvedba davčnih olajšav za preprečevanje dela na črno (davčne olajšave za reševanje stanovanjskega vprašanja, za plačljive zdravstvene storitve in zdravila ter druge izdelke in storitve - ali povečanje splošne olajšave pri dohodnini).
|

|
|
Optimizacija postopkov uveljavljanja vračila trošarine za goriva.
|

|
|
Odprava dvojnega obdavčevanja (igralništvo).
|

|
8. Podpora tehnološkemu razvoju gospodarstva
9. Učinkovita politika varstva okolja in energetske učinkovitosti
|
Rešitve za zmanjšanje vplivov na okolje morajo biti tehnično izvedljive in ekonomsko sprejemljive; ukrepi se morajo nanašati tudi na vse vire emisij in ne samo na industrijo. Ukrepi bi morali biti naravnani zlasti v spodbude, promocijo, osveščanje in ne zgolj v pravila ravnanja, prepovedi, itd.
|

|
|
Za zanesljivo, trajnostno, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo slovenskega gospodarstva z energijo na osnovi revizije dolgoročnih državnih usmeritev predlagamo oblikovanje nove energetske politike ter dolgoročne energetske bilance. V posodobitvi NEP je nujno upoštevati zahteve trga odjemalcev in hkrati zahteve evropske podnebne, energetske in okoljske zakonodaje.
|

|
|
Podpora takšni energetski politiki države, da bo zagotovila celovito organiziranost družb energetskih dejavnosti in bo omogočila njihov dinamičen razvoj in nadaljnjo rast, transparentno trgovanje, spodbude za učinkovito rabo energije ter učinkovita vlaganja v RR za naložbe v URE in OVE, s čemer bo pokrivala potrebe porabnikov s kakovostno in zanesljivo energijsko oskrbo po konkurenčnih cenah.
|

|
|
Revidiranje Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost NANENU - v ukrepih je treba nediskriminatorno upoštevati industrijo. Zagotoviti je treba sredstva in povezanost z ukrepi Zelene davčne reforme – zbrane takse vračati v projekte energetsko – podnebnega paketa. Za realizacijo programov URE je nujno aktivirati zbornice in ostale javnosti.
|

|
10. Učinkovitost javnega sektorja, odzivna javna uprava
|
Sprejem Resolucije za boljšo zakonodajo, ki mora biti povzeta tudi v Poslovniku dela Vlade RS. Na podlagi tega je treba dosledno upoštevati načela pravočasnega vključevanja stroke in zainteresiranih javnosti, posebej reprezentativne zainteresirane javnosti (kot so reprezentativne zbornice) v vse faze priprave ter ocene učinkov politik in zakonodaje, OAO.
|

|
|
Uvedba sistemov optimiranja poslovanja javnega sektorja, vključno z učinkovitimi ukrepi za zagotovitev kompetentnih kadrov na ključnih vodilnih in izvedbenih uradniških mestih.
|

|
|
Omejitev mase plač javnega sektorja.
|

|
|
Pričetek postopkov za modernizacijo zdravstvene in pokojninske blagajne.
|

|
11. Varna prožnost in konkurenčnost delovnih mest
|
Uvedba večje prožnosti pri urejanju delovnega časa.
|

|
|
Ureditev posebne obravnave odpravnin pri individualnih odpovedih.
|

|
|
Uvedba obveznosti sprejetja ponujene ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu.
|

|
|
Skrajšanje odpovednih rokov iz poslovnih razlogov.
|

|
|
Skrajšanje odpovednih rokov in nižjih odpravnin za manjše delodajalce (preostanek odpravnine naj pokrije država).
|

|
|
Omogočiti delo po podjemni ali kaki drugi pogodbi civilnega prava v manjšem obsegu.
|

|
|
Omogočiti delo po upokojitvi, uzakonitev delne upokojitve tudi za s.p.-je.
|

|
|
Možnost zaposlitve direktorja v svojem podjetju na podlagi delovnega razmerja in posledično vključitev v socialno zavarovanje na tej podlagi.
|

|
Avtor: GZS
