Pred kratkim je v javnosti odmevala novica, da se je Slovenija znašla med 10 državami, proti katerim je Evropska komisija zaradi neizdaje okoljevarstvenih dovoljenj več kot 4.000 obstoječim industrijskim napravam v Evropi, sprožila postopek. Gospodarska zbornica Slovenije je zato včeraj organizirala okroglo mizo, na kateri so bila predstavljena vprašanja, s katerimi se na ARSO srečujejo ob izdaji dovoljenj, dogajanje pri prenovi "IPPC" direktive na ravni EU ter panožni pogled na prenovo direktive. Na okrogli mizi so poleg prek 80 predstavnikov iz podjetij in GZS sodelovali tudi predstavniki ARSO in MOP.
Evropska komisija je pred nekaj tedni sprožila postopek proti 10 državam EU, med njimi tudi proti Sloveniji zaradi kršitve Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, cilj katere je preprečiti in nadzorovati industrijske emisije v zrak, vodo in tla preko okoljevarstvenih dovoljenj.
V Sloveniji je 159 naprav, ki so oziroma morajo za svoje delovanje pridobiti »IPPC« okoljevarstveno dovoljenje. V EU je število tovrstnih naprav kar 52.000. Slovenska Agencija RS za okolje je do danes uspela izdati le približno polovico (74 dovoljenj od skupno 159) odločb.
GZS se že od sprejema osnovne direktive 96/61/EC zaveda njenega pomena za slovensko in tudi evropsko industrijo. Ker že preko desetletje vodi različne aktivnosti na tem področju in ker poteka na ravni EU prenova izvorne direktive, je Gospodarska zbornica Slovenije včeraj organizirala okroglo mizo, kjer je predstavila vprašanja, s katerimi se na ARSO srečujejo ob izdaji dovoljenj, dogajanje pri prenovi "IPPC" direktive na ravni EU ter panožni pogled na prenovo direktive. Na okrogli mizi so poleg predstavnikov iz podjetij in GZS sodelovali še predstavniki ARSO in MOP.
Večina udeležencev je izpostavila, da pričakuje nove zaplete zlasti zaradi izvajanja uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS št 31/07, 70/08), saj slednja velik del odgovornosti za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka (izvajanje imisijskih meritev), ki je v drugih državah praviloma v pristojnosti države, prenaša na upravljavce večjih industrijskih naprav v Sloveniji. Skoraj dve leti po objavi uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja še vedno ni jasno število merilnih mest, ki jih bo morala posamezna lokacija (industrijski vir) zagotoviti, niti metodologija meritev in obdelave informacij.
V EU sedaj že poteka razprava o prenovi direktive "IPPC". S tem prehajajo v skupno direktivo o industrijskem onesnaževanju še direktiva o velikih kurilnih napravah, direktiva o sežigalnicah, direktiva o emisiji hlapnih organskih snovi zaradi uporabe topil v napravah in tri direktive, ki urejajo proizvodnjo titanovega dioksida. GZS v prenovljeni direktivi pozdravlja prizadevanja za odpravo določenih nejasnosti, s čimer bi na ravni EU veljala enotna pravila za posamezno industrijsko napravo ne glede na lokacijo oziroma državo, v kateri se nahaja. Istočasno pa ostajajo odprta vprašanja v zvezi z dodatnimi, še nejasnimi in nedorečenimi zahtevami na področju tal, podzemnih voda in poročanja.
Da bi pripomogli k enostavnejšemu izvajanju direktive in slovenske zakonodaje v praksi Gospodarska zbornica Slovenija svoje člane vabi k aktivnemu sodelovanju pri pripravi pripomb in stališč k predlogu direktive med postopkom njene obravnave in sprejemanja na ravni EU.
Informacije: GZS, Služba za varstvo okolja, 01 5898 196
Novinarsko središče
