Zeleno javno naročanje
Zeleno javno naročanje je orodje, ki omogoči, da se ob porabi javnih sredstev poleg ekonomskih vidikov upoštevajo tudi okoljski vidiki, s čimer se ta javno-finančni instrument uporablja za zasledovanje ciljev okoljske politike.
Javna naročila so pomemben del javnih financ. Glede na skupno vrednost namreč predstavljajo precejšen del javnofinančnih odhodkov. Iz statistične analize Evropske komisije, ki temelji napodatkih Eurostata, izhaja, da so slovenski javni naročniki v letu 2009 preko instrumenta javnih naročil naročali blago, storitve in gradnje v skupni vrednosti 6,04 mlrd EUR. Po izračunih Evropske komisije je leta 2009 delež javnih naročil v Sloveniji v nacionalnem BDP znašal kar 17, 3 %, zato lahko javna naročila znatno vplivajo na gospodarsko rast in trg. V zadnjem desetletju se zato pogosto uporabljajo za doseganje ciljev na področju okolja, socialne politike, razvoja in inovacij, spodbujanja podjetništva ipd.
Izkušnje v EU so pri zelenem javnem naročanju zelo različne. Študija, ki jo je objavila EU komisija v prvi polovici leta 2009 ugotavlja, da države kot so Avstrija, Nemčija, Združeno Kraljestvo, Danska, Švedska in Nizozemska že upoštevajo merila zelenega javnega naročanja pri 45 % skupne vrednosti naročil in pri 55% pogodb. Glede vrednosti prednjačijo v Združenem Kraljestvu s kar 75% medtem, ko je Avstrija kar v 62% pogodb upoštevala okoljska merila.
V Sloveniji se zeleno javno naročanja postopoma uveljavlja z izvajanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Uredba določa obvezne minimalne okoljske zahteve za zeleno javno naročanje (t.i. temeljne okoljske zahteve) in priporočila za višje okoljske standarde (t.i. dodatne okoljske zahteve). Temelji na priročniku Evropske komisije »GPP Training Toolkit«. Določa tudi šest mesečno prehodno obdobje, v katerem bodo morali javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge osebe javnega prava okoljske zahteve vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe. Organi Republike Slovenije in občine pa bodo morali okoljske zahteve vključevati tudi v tehnične specifikacije, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti in pogodbena določila. Tako bo praksa državnih organov in občin na področju zelenih javnih naročil lahko v pomoč posrednim proračunskim uporabnikom in drugim osebam javnega prava.
Uredba o zelenem javnem naročanju za 11 skupin predmetov javnega naročanja določa okoljske vidike, ki jih morajo naročniki upoštevati pri oddaji javnih naročil ter način, kako se upoštevajo. Okoljski vidiki se v postopku javnega naročanja vključujejo v razpisne dokumentacije, in sicer z opredelitvijo predmeta javnega naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, meril za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbenih določil.
Uredba določa obvezne minimalne okoljske zahteve in priporočila, in sicer za naslednje predmete javnega naročanja:
- električno energijo,
- živila, pijače, kmetijske pridelke za prehrano in gostinske storitve,
- pisarniški papir in higienske papirnate proizvode,
- elektronsko pisarniško opremo,
- avdio in video opremo,
- hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje, klimatske naprave,
- stavbe,
- pohištvo,
- čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
- osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza in
- pnevmatike.
Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja