Izpusti TGP


Industrializacija, vse večja gospodarska rast in potrošnja so v preteklosti vplivali na vse večjo rabo energentov, predvsem iz fosilnih goriv, s tem pa tudi na povečanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) in pojav tople grede.

Ob spoznanju, da so podnebne spremembe eden temeljnih globalnih problemov, so Združeni narodi pripravili Okvirno konvencijo o spremembi podnebja (UNFCCC), katere temeljni cilj je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

Na osnovi le-te je bil sprejet Kjotski protokol, zavezujoč mednarodni dogovor za obdobje 2008 - 2012, ki je podpisnikom nalagal konkretne cilje zmanjšanja izpustov TGP, kar je za Slovenijo pomenilo vsaj 8 % nižje izpuste glede na raven iz leta 1986 oziroma 1995 za F-pline. V okviru Kjotskega protokola je bil vzpostavljen prožen mehanizem trgovanja z emisijami – ETS, ki omogoča na ekonomsko učinkovitejši način zmanjševanje izpustov TGP.

Decembra 2015 je več kot 190 držav na podnebni konferenci v Parizu sklenilo novo zavezo za prizadevanja, da globalna rast temperature ne bo presegla 1,5 oC glede na predindustrijsko obdobje. Nadgradnja Kjotskega protokola je sprejeti petletni mehanizem revizije, s tem ko vse države poročajo o emisijah in o napredku zmanjševanja le-teh. Evropska komisija ambicioznega cilja, s katerim se je zavezala, da zmanjša izpuste TGP za najmanj 40 % do leta 2030, pred letom 2018 ne namerava spremeniti. Sprejeti dogovor, glede na obstoječo zavezo EU, ne izboljšuje konkurenčnosti industrije, ki je regulirana s shemo ETS, zato se spremembe lahko pričakuje le na področju ne-ETS sektorjev (promet, kmetijstvo…). Z dosego zastavljenega cilja bo  Evropa do leta 2050 zmanjšala izpuste TGP za 80-90 %.

Medtem ko sprejeti dogovor zavezuje Združene narode, da vzpostavijo nov mehanizem, ki bo nadomestil dva prvotna prožna mehanizma v podporo trajnostnemu razvoju, CDM – Mehanizem čistega razvoja in JI – Mehanizem skupnega izvajanja, pa ni dogovorjenih zavez za ladijski promet in letalstvo, ki beležita 5 % izpustov TGP. Pomembno vlogo za dosego cilja na globalnem nivoju, kot tudi za prilagajanje, bo imela finančna podpora državam v razvoju do leta 2025 in sicer v vrednosti 100 milijard $ na letnem nivoju. Tokratni sporazum o podnebnih spremembah vključuje tudi spodbude za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov. 

Obdobje 2008 -2012
Za izpolnitev obveznosti zmanjšanja izpustov TGP po Kjotskem protokolu je Slovenija sprejela vrsto ukrepov, ki so zapisani v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP). Nanašajo se na sektorje, ki niso vključeni v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije TGP (EU ETS). Na podlagi ocene, da se OP TGP ni izvajal v zadostni meri, predvsem ukrepi v sektorju promet, je bil leta 2009 sprejet revidiran Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Cilj Slovenije do leta 2020 in izvedbeni načrt ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, po Odločbi 2009/406/ES, pa opredeljuje OP TGP do leta 2020

V letu 2008 je EU sprejela zakonodajno zavezujočo podnebno in energetsko politiko, s katero želi doprinesti k globalnemu zmanjšanju podnebnih sprememb in povečanju lastne energetske varnosti in konkurenčnosti. Sprejete zaveze EU s cilji do leta 2020 (t.i. 20-20-20 EU cilji):

  • zmanjšanje emisij TGP za najmanj 20% glede na leto 1990,
  • 20% delež energije proizvedene iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije in 10% delež energije iz obnovljivih virov v prometu,
  • 20% povečanje energetske učinkovitosti.

Iz tega izhaja podnebno-energetski zakonodajni paket, vrsta predpisov EU, ki regulirajo zmanjševanje emisij TGP.

V času svojega delovanja je Služba Vlade RS za podnebne spremembe (marca 2012) objavila 2. osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2060 in pripadajoče dokumente. Več… (arhivska spletna stran)

 

Spletne povezave:

MOP / Podnebne spremembe

ARSO / Podnebne spremembe

Evropska komisija / Podnebne spremembe

Evropska komisija / Ukrepi za podnebje

UNFCCC

Kjotski protokol


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja