Varstvo okolja

Zakonodajni okvir


V letu 2013 je v Sloveniji nastalo več kot 4,6 milijona ton vseh vrst odpadkov (skoraj za 4 % več kot v letu 2012), od tega je bilo 82 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 18 % pa komunalnih odpadkov. Prebivalec Slovenije je v letu 2013 proizvedel povprečno 414 kg komunalnih odpadkov ali malo več kot kilogram na dan medtem, ko vsak Evropejec proizvede v povprečju pol tone tovrstnih odpadkov letno. V povprečju potuje le okoli 40 % teh odpadkov v ponovno uporabo ali reciklažo na ravni EU. 

Ker še vedno predelamo premalo odpadkov je Evropska komisija v sredini 2014 objavila predlog nove zakonodaje na tem področju pod naslovom: Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov.

 Uveljavitev predlaganih sprememb naj bi začrtalo pot k:

  • povečanju deleža reciklaže/ponovne uporabe komunalnih odpadkov na 70 % do 2030;
  • povečanju deleža reciklaže/ponovne uporabe odpadne embalaže na 80 % do 2030. Pri odpadni embalaži predlog določa cilje reciklaže/ponovne uporabe tudi za posamezne embalažne materiale. Tako naj bi dosegli 90 % delež reciklaže/ponovne uporabe za papir do 2025 in 60 % delež reciklaže/ponovne uporabe za plastiko, 80 % delež reciklaže/ponovne uporabe za les in 90 % delež reciklaže/ponovne uporabe za železo, aluminij in steklo do konca 2030;
  • prenehanju odlaganja odpadkov, ki jih je možno reciklirati, na odlagališčih za nenevarne odpadke (vključno s plastiko, papirjem, kovinami, steklom in biološkimi odpadki);
  • zmanjšanju količin zavržene hrane za 30 % do 2025;
  • uveljavitvi sistema spremljanja skladnosti z zakonodajo po državah članicah, ki bo opozoril na pomanjkljivosti in odstopanja posamezne države ter omogočil hitrejše ukrepanje;
  • zagotavljanju popolne sledljivosti ravnanja z nevarnimi odpadki;
  • izboljšanju stroškovne učinkovitosti shem, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalcev z določanjem minimalnih pogojev za njihovo delovanje;
  • poenostavitvi poročanja in zmanjšanju obveznosti za SMP;
  • harmoniziranemu in poenotenemu preračunu ciljev in izboljšanju zanesljivosti ključnih statističnih podatkov;
  • izboljšanju in poenotenju definicij in odpravljanju zastarelih zakonodajnih zahtev.

Osnutek posega v zelo obsežno in razvejeno zakonodajo na področju odpadkov, ki se izvaja na območju EU že štiri desetletja. V Sloveniji je krovni predpis na področju odpadkov Uredba o odpadkih (Ur. list RS, št. 37/15 in 69/15), ki je v slovenski pravni red prenesla okvirno direktivo 2008/98/ES. Uredba določa pravila ravnanja in pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja za vse vrste odpadkov in ravnanja z njimi, razen kadar so s posebnim predpisom posamezna ravnanja ali pogoji, za določeno vrsto ali tok odpadkov, urejeni drugače.

Posamezne vrste ali tokove odpadkov, kot so odpadna olja, embalaža, nagrobne sveče, električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorji, izrabljene gume, izrabljena vozila, itd. urejajo posebni predpisi.

Posebni predpisi urejajo tudi odlaganje odpadkov na odlagališčih in sežiganje odpadkov. Podrobnejši pregled predpisov je na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Za določena specifična vprašanja pa se neposredno uporabljajo uredbe EU. Potovanje odpadkov preko meja držav članic in tudi EU ureja Uredba (ES) št. 1013/2006, ki določa pravila ravnanja pri pošiljanju odpadkov med državami članicami - uvoz, izvoz in tranzit odpadkov.

Krovna direktiva iz leta 2008 je uvedla pojma stranski proizvod in prenehanje statusa odpadka. Medtem, ko se stranski proizvod nanaša zgolj na ostanke, ki nastajajo v proizvodnji, se prenehanje statusa odpadkov nanaša na posamezne odpadne tokove (kovine, papir, steklo, gradbene odpadke, biološki odpadki...), ki se zbirajo iz različnih virov in pripravijo za vstop kot surovina v različne industrijske postopke. 

Na ravni EU se pripravljajo skupna pravila, ki so zapisana v EU uredbah, kdaj lahko posamezen odpadni tok izgubi status odpadka. Prva tovrstna uredba je Uredba Sveta (EU) št. 333/2011, ki določa kdaj odpadno železo, jeklo in aluminij, vključno z odpadno aluminijevo zlitino, prenehajo biti odpadek. Sledili sta uredbi za odpadno steklo in baker: Uredba Sveta (EU) št. 1179/2012 določa kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek in Uredba Sveta (EU) št. 715/2013 določa kdaj odpadni baker preneha biti odpadek.

V pripravi so še merila za biološko razgradljive odpadke, gradbene odpadke in plastiko. Predlog uredbe, ki bi določal kdaj odpadni papir preneha biti odpadek, je zavrnil Evropski parlament konec 2013.


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja