Varstvo okolja

Hlapne organske snovi


Uporaba topil in proizvodnja barv in lakov


Emisije hlapnih organskih snovi prispevajo k tvorbi prizemnega ozona, ki ima škodljiv vpliv na zdravje ljudi in rastlinstvo, s čimer povzroča poleg okoljske tudi gospodarsko škodo na gozdovih in v kmetijstvu.  Velja poudariti, da ima prizemni ozon tudi toplogredni učinek.

Direktiva 1999/13/ES (kasneje spremenjena z Direktivo 2004/42/ES) opredeljuje omejitve zajetih kot tudi nezajetih, razpršenih emisij zaradi uporabe večje količine topil v različnih dejavnostih. V praksi posegajo njena določila v več različnih panog, ki zajemajo kovinsko predelovalne dejavnosti, tiskarske dejavnosti, kemično čiščenje, proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, predelavo lesa, proizvodnjo obutve,...

Upravljavci naprav morajo pripraviti bilanco topil, z upoštevanjem vnosa in iznosa topil ne le preko zajetih in nezajetih emisij ampak tudi deleža topil v izdelkih in odpadkih. Mejne emisijske vrednosti so določene tako za zajete kot tudi nezajete emisije hlapnih organskih snovi. Zavezanci iz različnih dejavnosti lahko izpolnjujejo svoje obveznosti z zajemanjem in čiščenjem hlapnih organskih snovi ali z izvajanjem potrjenega načrta zmanjšanja emisij hlapnih organskih snovi. Načrti zmanjšanja emisij hlapnih organskih snovi običajno obsegajo prehod na uporabo barv in lakov, ki vsebujejo manjši delež hlapnih snovi, kot tudi bolj skrbno gospodarjenje s topili.

Nove naprave so morale biti skladne z zahtevami direktive ob njeni uveljavitvi. Naprave, ki so obratovale pred uveljavitvijo direktive so imele prilagoditveno obdobje do 31. oktobra 2007. Naprave s porabo topil, ki presega 150 kg na uro ali več kot 200 ton letno se uvrščajo med naprave, ki morajo pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje v skladu z direktivo 2008/1/ES.

Slovenija je vnesla zahteve direktive v svoj pravni red po nemškem vzoru. Zavezanci, ki v svoji dejavnosti uporabljajo halogenirana hlapna topila morajo upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur.l. RS, št. 71/11).

Zavezanci dejavnosti, ki presegajo pragove uporabe hlapnih organskih snovi v svoji dejavnosti morajo obratovati skladno z Uredbo o  mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur.l. RS, št. 35/15).

V 2004 je EU dopolnila nabor ukrepov za zmanjšanje emisij hlapnih organskih snovi z direktivo 2004/42/ES o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil. Z direktivo je omejena največja dovoljena vsebnost hlapnih organskih snovi v nekaterih barvah in lakih. Uvedla je tudi spremembo prve direktive 1999/13/ES in izvzela ličenje vozil iz dejavnosti, ki jih starejša direktiva vključuje. Direktiva se pri nas izvaja z Uredbo o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Ur.l. RS, št. 93/10).

 


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja