Energetske izkaznice


Učinkovita raba energije v stavbah


Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje njene energetske učinkovitosti.

V EU v stanovanjskih in poslovnih stavbah porabimo okoli 40 % skupne končne porabe energije, kar prispeva podoben delež skupnih emisij CO2. Ker se v stavbnem sektorju skriva velik neizkoriščen potencial energijskih in tudi stroškovnih prihrankov, je EU to področje začela urejati leta 2002 z direktivo 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb,  ki je poleg potrebe po energiji za ogrevanje prostorov zajela celovito porabo energije v stavbah in vključila tudi gretje vode, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo v stavbah.

Direktiva je predpisala splošno metodologijo za preračunavanje celovite (upoštevanje ovoja zgradbe, sisteme ogrevanja in hlajenja...) energetske učinkovitosti stavb, minimalne standarde energetske učinkovitosti za nove stavbe in za prenovljene obstoječe stavbe in sistem izdajanja energetskih izkaznic za nove in obstoječe stavbe. V javnih stavbah naj bi bile te energetske izkaznice celo javno vidne.

Ker so podnebni in lokalni pogoji v posameznih državah različni, so za določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb in elemente stavb odgovorne države same. Stroški za doseganje minimalnih zahtev morajo biti uravnoteženi s pričakovanimi prihranki energije in življenjskim ciklom stavbe.

Številne članice so zamujale roke za izvedbo ukrepov, ki jih je predvidevala prva direktiva iz leta 2002, čeprav so bili nekateri prehodni roki za novejše države članice podaljšani celo v leto 2009.

Leta 2010 je bila sprejeta nova direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb,  ki je povzema osnovne rešitve iz prve direktive in jih nekoliko zaostruje ter uvaja nekatere nove pojme, kot je na primer "skoraj nič-energijska stavba".

Države članice morajo določiti minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za nove stavbe in velike obstoječe stavbe, na katerih potekajo velika prenovitvena dela. Omenjene minimalne zahteve pri nas določa: Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010)

Direktiva določa, da morajo do 31. decembra 2018 biti novogradnje v katerih se nahajajo javni organi, ali so v lasti javnih organov, skoraj nič-energijske.Vse novogradnje morajo tem zahtevam ustrezati do 31. decembra 2010.

Države članice morajo uvesti sistem energetskih izkaznic, ki zagotavlja podatke o energetski učinkovitosti stavb inmožnih ukrepih, s katerimi bi ugotovljeno energetsko učinkovitost stavbe izboljšali. Izkaznice veljajo deset let in jih je treba predložiti morebitnim kupcem/najemnikom. Izkaznice so pri nas opredeljene v energetskem zakonu.
 

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS št. 77/2009) določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za njihovo izdajo in način vodenja registra energetskih izkaznic.

Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic Ur.l. RS št. 6/2010) določa kdo lahko izdaja energetske izkaznice. V skladu s to možnostjo bi se morale zagotoviti informacije o energetski učinkovitosti stavbe v oglaševanju pravnih poslov v zvezi z nepremičninami (podobno kot prikaz emisij CO2 pri novih avtomobilih) in predložitev izkaznice v vsakem pravnem poslu najkasneje do 9. Januarja 2013.

Javni sektor ima strožje obveznosti glede predložitve izkaznic. Te morajo biti postavljene na vidnem mestu v vseh stavbah s tlorisno površino večjo od 500 m2, pri čemer se je prag za obvezno izdelavo izkaznice znižuje na 250 m2 po 9. juliju 2015.

Države članice morajo vzpostaviti sistem za redne preglede srednjih in velikih ogrevalnih in klimatskih sistemov najkasneje do 9. januarja 2013 za stavbe v javni lasti in do 9. julija 2013 za stavbe v zasebni lasti.


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja