Prenehanje statusa odpadka


End-of-waste


Krovna direktiva na področju odpadkov (WFD) 2008/98/EC je uvedla možnost, da določena snov izgubi status odpadka (EoW). Direktiva v 6. členu določa, da odpadnemu materialu (snov ali predmet) lahko preneha status odpadka, ko je šel skozi postopek predelave, lahko tudi reciklaže, ki je skladen s sledečimi pogoji:

  • snov ali predmet se običajno uporablja za določene namene;
  • za snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;
  • snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določene namene ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode;
  • uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.

Uredba o odpadkih (Ur.l.RS, št. 37/15 in 69/15) v 8. členu določa pogoje za prenehanje statusa odpadka:

  • (1) Odpadki prenehajo biti odpadki šele po izvedeni predelavi v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen ali v energijo.
  • (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko določeni odpadki, ki so vključeni v enega od postopkov predelave, vključno z recikliranjem, prenehajo biti odpadki, če so v tem postopku predelave in ob njihovi predaji drugemu imetniku izpolnjena merila za prenehanje statusa odpadka, določena za tovrstne materiale s posebnim predpisom.
  • (4) Če gre pri odpadkih iz drugega odstavka tega člena za odpadke, za katere so s predpisi, ki urejajo odpadno embalažo, izrabljena vozila, odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije in akumulatorje, določeni okoljski cilji recikliranja in predelave, se količina teh materialov, ki so prenehali biti odpadki, prišteva h količini recikliranih in predelanih odpadkov.

Odpadki, ki jim preneha status odpadka morajo ustrezati merilom kakovosti, ki so predpisana na ravni EU. Pogoji po potrebi vključujejo mejne vrednosti za onesnaževala in upoštevajo vse možne škodljive okoljske vplive snovi ali predmeta. Sistem zagotavljanja kakovosti snovi, ki jim je prenehal status odpadka mora certificirati zunanji presojevalec z ustrezno akreditacijo.

V direktivi so prepoznani prednostni odpadni tokovi za katere se preverjajo oziroma so bila pripravljena merila za prenehanje statusa odpadka. Ti med drugimi vključujejo papir, kovine, steklo, agregate (gradbeni odpadki, industrijski odpadki iz termičnih postopkov...), gume in tekstil.

Prednostni odpadni tokovi so bili prepoznani glede na to ali je dotični materialni tok:

  1. možno uporabljati kot surovino v industrijskih postopkih, kar omejuje tveganje za zdravje ljudi in nezaželene vplive na okolje. Tovrstni tokovi vključujejo kovinski odpad, s poudarkom na železu, jeklu, aluminiju, bakru, svincu, cinku, kositru in drugih kovinah, kot tudi za odpadno plastiko, papir, tekstil, steklo;
  2. v neposrednem stiku z zunanjim okoljem in je ob pripravi meril treba pretehtati ali so potrebna merila za vrednotenje prehoda onesnaževal iz teh snovi in predmetov v okolje.

Za odpadne tokove, kjer niso izdelana skupna merila, se lahko posamezna država članica odloča za lastna merila prenehanja statusa odpadka. O svoji odločitvi mora obvestiti Evropsko komisijo.

Na ravni EU so bila izdelana merila za odpadno železo, jeklo in aluminij, odpadno steklo in odpadni baker. V pripravi so še merila za biološko razgradljive odpadke, gradbene odpadke in plastiko. Predlog uredbe, ki bi določal kdaj odpadni papir preneha biti odpadek, je zavrnil Evropski parlament konec 2013.


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja