Varstvo okolja

Ocena življenjskega kroga


LCA / Life Cycle Assessment


Življenjski krog proizvoda je zaporedje medsebojno povezanih faz skozi celotno vrednostno verigo proizvoda, od nakupa in prevoza surovin ter primarnih proizvodov, proizvodnje, distribucije, uporabe do reciklaže in njegove končne odstranitve. Pri tem je proizvod splošni izraz, ki označuje tako blago ali izdelek, kot tudi storitev.

Ocenjevanje življenjskega kroga je orodje, ki temelji na mednarodno standardizirani metodologiji, ki omogoča strukurirano in celovito ovrednotenje vplivov, ki jih imajo proizvodi na okolje in tudi zdravje ljudi, od njihove "zibelke do groba".

Osnovno metodologijo za ocenjevanje vpliva proizvodov skozi njihov življenjski krog ali Life Cycle Assessment/LCA določata standarda ISO 14040: 2006 in ISO 14044:2006.

O ocenah življenjskih krogov proizvodov so pričeli razmišljati v šestdesetih letih 20 stoletja, ko je spoznanje o neizbežnem izčrpavanju svetovnih surovinskih in energetskih zalog spodbudilo razvoj metodologij s katerimi bi lahko vrednotili takratno porabo ter napovedali bodoče zahteve glede na razpoložljive vire in spreminjajoče potrebe svetovnega prebivalstva.

Ocena življenjskega kroga izdelka ali storitve je orodje, ki se ga poslužujejo podjetja:

  • pri razvoju proizvodov, za prepoznavanje možnosti izboljšanja izdelkov ali storitev, glede na njihove okoljske učinke v različnih točkah njihovega življenjskega kroga,
  • pri vzpostavitvi sistema ravnanja z okoljem, za prepoznavanje pomembnejših vplivov na okolje in določanje okoljskih ciljev, ki jih želijo doseči s tem sistemom,
  • pri komunikaciji in trženju, podaja celovito podlago za opis okoljskih učinkov izdelkov in storitev.

V zadnjem obdobju se način razmišljanja o življenjskem krogu uporablja tudi pri tehtanju širših družbenih rešitev, ki presegajo okvir določenega proizvoda ali proizvodne faze. Nova krovna direktiva 2008/98/ES na področju odpadkov v svojem 4. členu določa, da lahko države članice odstopijo od zaporedja, ki ga določa hierarhija ravnanja z odpadki, ki daje prednost: preprečevanju nastajanja; pripravi za ponovno uporabo; recikliranju; drugi predelavi tudi energetski predelavi z zadnjo najslabšo rešitvijo odstranjevanja, kjer je to upravičeno z najboljšim izidom za okolje, z upoštevanjem življenjskega kroga celostnih vplivov nastajanja odpadkov.


Avtor: SVO - Služba za varstvo okolja