Dogovor je zelo ambiciozen saj predvideva kar 50 ukrepov do leta 2050, ki posegajo na več področij, kot so:
prehod v nizkoogljično družbo, predvsem z opuščanjem uporabe premoga, kjer bo kot pomoč državam na voljo 100 milijard € v »Mehanizmu pravičnega prehoda«. Novo zakonodajo naj bi predstavili že januarja, večja energetska učinkovitost ter večji delež energije iz obnovljivih virov, višji cilji na področju podnebne politike EU z novim podnebnim zakonom, ki bo Evropo zavezoval k doseganju podnebne nevtralnosti do 2050; zakon naj bi predstavili marca prihodnje leto, nova strategija na področju biološke raznovrstnosti že marca prihodnje leto. Več ukrepov bo usmerjenih v preprečevanje prehoda nevarnih snovi v okolje, predvideni so novi akcijski načrti za tla, vodo in zrak. Do junija načrtujejo tudi strategijo za trajnostno kemijo, nova industrijska strategija. Industrije bo čista in krožna! Oblikovan bo akcijski načrt za zasnovo trajnostnih proizvodov. Ti bodo imeli daljšo življenjsko dobo in jih bo možno popraviti, pospešitev prehoda v zeleno mobilnost s ciljem 90 % zmanjšanja emisij do 2050. Komisija si bo prizadevala postaviti milijon javnih polnilnic za električna vozila do 2025. Do junija 2021 bodo znižali dopustne emisije CO2 iz novih vozil, povečanje energijske obnove stavb od trenutnih 0,4 - 1,2 % letno, strategija od vil do vilic v sklopu nove skupne kmetijske politike z zmanjšanjem uporabe kemičnih pesticidov, gnojil in antibiotikov (spomladi 2020), zagotovitev virov financiranja, ki bo ključna. Ocenjuje se, da bo za doseganje obstoječih ciljev do 2030 potrebnih dodatnih 260 milijard € za naložbe. V pripravi je načrt trajnostnega investiranja za zagotovitev dodatnih sredstev.
Načrti komisije, predstavljeni v evropskem zelenem dogovoru, so zelo ambiciozni in posegajo v različna področja. Za oblikovanje strategij, njihov prenos in implementacijo bo potrebno sodelovanje različnih strok, sektorjev in tudi nivojev od EU, kjer bodo ukrepe dokončno oblikovali, kot po državah članicah in v gospodarstvu. Slednje bo moralo te ukrepe tudi praktično implementirati in financirati.
Odločnost pozdravljamo in prepoznavamo, da je ta - glede na padajoče okoljske kazalce, objavljene v zadnjem poročilu o stanju okolja - potrebna. Kljub temu pa poleg odločnosti podpiramo tudi premišljenost in odprt dialog. Kot majhna država bo Slovenija še bolj soočena z izzivom implementacije načrtovanih ukrepov na vseh nivojih in menimo, da bo potrebno vzpostaviti novo raven v komuniciranju, kjer bomo drug drugega poslušali in tudi slišali.
Več: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl