Zapri

Novice


Poziv članov Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev glede zmanjšanja sredstev za knjigo

Včeraj so člani UO Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev na svoji izredni seji sprejeli izjavo, s katero pozivajo Ministrstvo za kulturo oz. ministrico Asto Vrečko k več sredstvom za Javno Agencijo za Knjigo, hkrati pa tudi pozivajo svet in direktorico Javne Agencije za knjigo k preveritvi načina izbora izvajalcev programov, povezanih s knjigo.

"Slovenski založniki in knjigotržci 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗻𝗼 𝗶𝗻 𝗲𝗻𝗼𝘁𝗻𝗼 𝗻𝗮𝘀𝗽𝗿𝗼𝘁𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝗸𝗿𝗰̌𝗲𝗻𝗷𝘂 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗶𝗵 𝘀𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗲𝘃 𝘇𝗮 𝗽𝗶𝘀𝗮𝗻𝗼 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗼 𝗯𝗲𝘀𝗲𝗱𝗼. Po skoraj osem milijonskem slovenskem vložku v gostovanje Slovenije na največjem knjižnem sejmu v Frankfurtu ter v gostovanje na največjem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo Slovenija pisani besedi, preko izbora in sofinanciranja javnih kulturnih programov v letu 2024 namenila realno 𝟮𝟬 𝗼𝗱𝘀𝘁𝗼𝘁𝗸𝗼𝘃 𝗺𝗮𝗻𝗷 𝘀𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗲𝘃, kot jih je še leta 2021." je na izredni seji sprejela 𝗭𝗯𝗼𝗿𝗻𝗶𝗰𝗮 𝗸𝗻𝗷𝗶𝘇̌𝗻𝗶𝗵 𝘇𝗮𝗹𝗼𝘇̌𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃 𝗶𝗻 𝗸𝗻𝗷𝗶𝗴𝗼𝘁𝗿𝘇̌𝗰𝗲𝘃 pri GZS, ki združuje 95 % slovenskih založnikov in knjigotržcev.

Z izjavo bo zbornica seznanila tudi evropsko združenje založnikov FEP - Federation of European Publishers/Fédération des éditeurs européens ter mednarodno združenje založnikov International Publishers Association - IPA.

🌐 Celotna izjava na 𝗠𝗲𝗱𝗶𝗮 𝗚𝗭𝗦: https://lnkd.in/dbVRgReY

Izjava članov Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev 

Poziv združenja evropskih založnikov  FEP v angleščini in slovenščini

»POZIV ZDRUŽENJA EVROPSKIH ZALOŽNIKOV  FEP

Bruselj, 30. april 2024

Izjava o financiranju knjižnega sektorja v Sloveniji

Zveza evropskih založnikov je bila s strani svoje slovenske članice, Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, po njihovem sestanku dne 23. 4. 2024 obveščena, da so se sredstva za knjižni sektor (v primerjavi z letom 2021) zmanjšala za 20 %, kljub pomembnim vlaganjem v promocijo slovenskih knjig, ko je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu in na Bolonjskem knjižnem sejmu. Prav tako so zaskrbljeni zaradi predvidene razdelitve sredstev, ki bi morala spodbujati kulturno raznolikost.

Zveza evropskih založnikov sicer opozarja, da založniki v razširjanje intelektualnih del vlagajo zasebni kapital, a želi tudi poudariti, da je za nekatera poslanstva nujno potrebno javno financiranje. Slovenske oblasti poziva, naj zagotovijo, da bo izbor prejemnikov teh pomoči temeljil na pravičnih merilih, katerih cilj je podpirati različne avtorje, knjižne zvrsti in kulturne dogodke. To je ključni element demokratične družbe, ki jo podpirajo knjige in branje.

Anne Bergman-Tahon - Direktorica«

Poziv mednarodnega združenja založnikov IPA v angleščini in slovenščini

"POZIV MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZALOŽNIKOV IPA

Ženeva, 17. maj 2024

Izjava o financiranju knjižnega sektorja v Sloveniji

Mednarodno združenje založnikov IPA se je seznanilo z zaskrbljenostjo svoje slovenske članice, Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) pri Gospodarski zbornici Slovenije, glede dogajanja na področju državne podpore knjižnemu sektorju.

V svoji izjavi z dne 23. 4. 2024 ZKZK ugotavlja, da so se kljub pomembnim vlaganjem v promocijo slovenskih knjig v okviru Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu in na knjižnem sejmu v Bologni sredstva za knjižni sektor v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 20 %. Poleg tega zniževanja se pojavljajo tudi pomisleki glede meril, po katerih bodo ta sredstva razdeljena.

Čeprav založništvo večinoma vodijo zasebne naložbe za razširjanje ustvarjalnih in izobraževalnih del, je veliko področij, na katerih je javno financiranje bistvenega pomena. Ljubljanski manifest, ki je bil predstavljen v okviru programa častne gostje v Frankfurtu, poudarja, kako lahko vladna podpora pismenosti, ki je le en primer, podpira tako knjižni sektor, kot priložnosti za posamezne državljane in tudi demokracijo v celoti.

IPA poziva slovensko vlado, naj prisluhne domačemu knjižnemu sektorju in reši dve ključni vprašanji tako, da:

1) zagotovi, da bo raven financiranja ostala sorazmerna z visoko zastavljenimi cilji javne politike, ki jih knjižni sektor lahko podpira;

2) zagotovi postopek izbire upravičencev do teh sredstev, ki bo temeljil na poštenih merilih in bo podpiral raznolikost glasov, založnikov in kulture.

José Borghino, generalni sekretar IPA, je dejal: »Izjemno razočaranje je, da slovensko ministrstvo za kulturo zmanjšuje sredstva za pisano besedo za drakonskih 20 %. V tem trenutku, ko sta slovenska književnost in kultura v središču pozornosti svetovnega založništva, bi morala vlada to široko prepoznavnost izkoristiti in sredstva povečati, ne pa zmanjšati.«

 

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.