Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), ki je bil danes na GZS tudi uradno prvič predstavljen širši javnosti, bo namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj. Ti bodo namenjeni konkretnim rešitvam za raznovrstne potrebe institucij in podjetij. Na današnjem dogodku je bila predstavljena tudi jesenska gospodarska napoved Analitike GZS. Po osrednji oceni bo realna gospodarska rast okoli 1 % v 2023, nekoliko nad 2 % v 2024 in 3 % v 2025, pri čemer sta ključna razloga za nižjo realno rast povezana z visokimi cenami energentov in pričakovanji o še vedno visoki rasti cen. Trg dela bo po osrednji oceni ohranil pretežno število delovnih mest, vseeno pa so v napovedi vključena tudi pričakovanja o podpornih ukrepih države.

Predstavniki industrije, energetike, stroke in generacije aktivnih mladih državljanov bodo odločevalcem in oblikovalcem energetsko-podnebnih politik v Sloveniji predstavili svoje vidike, stališča in predloge, kako v bodoče zagotoviti oskrbo z energijo v Sloveniji in Evropi. Post-epidemiološke razmere, ki jih je še zaostrila vojna v Ukrajini, namreč jasno nakazujejo problematičnost energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Ta prinaša velika tveganja za naše gospodarstvo in družbeno blaginjo, zato moramo stremeti k čim večji energetski samozadostnosti. Posvet organizirajo Državni svet Republike Slovenije, Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Strateški svet GZS za energetski prehod. Razpravo bo mogoče spremljati v živo na povezavi www.drzavnisvet.si.

»Na GZS smo z olajšanjem sprejeli vest, da so voditelji držav članic EU podprli predloge Komisije glede spopadanja z energetsko krizo. Opozarjamo pa, da je potrebno te predloge še prenesti v uredbe, da bi lahko učinkovali, kar bo zahtevalo dodaten čas, ki ga gospodarstvo nima. Zato od slovenske vlade pričakujemo, da bo nacionalni sveženj ukrepov pripravila, kot obljubljeno, v prvem tednu novembra,« je v petek opozoril predsednik GZS Tibor Šimonka.

Reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujemo predlogu Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva. Podjetja in samostojni podjetniki bodo s tem zakonom postavljeni pred novo tveganje, visoko poslovno negotovost ter dodatna stroškovna bremena, zakon pa potiska tudi zavarovance v slabši položaj.

Sekcija za prevoz blaga, ki deluje v okviru GZS Združenja za promet, je ponovno pozvala Vlado in pristojnega ministra Luko Mesca k pripravi in sprejemu uredbe, ki bo določala merila in kriterije ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Zakonski rok za pripravo uredbe je bil šest mesecev od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), a je vse od leta 2013 nobena vlada ni sprejela. Na seznamu poklicev, za katere so delodajalci zaposlenim v tem poklicu dolžni plačevati prispevek, je tudi poklic voznika. Zato Sekcija za prevoz blaga vztrajno poziva k sprejemu uredbe. Prizadevanja GZS gredo trenutno v smer čim prejšnje reaktivacije delovanja delovne skupine za pripravo Uredbe o merilih in kriterijih za poklicno zavarovanje in njen sprejem po hitrem postopku.

GZS Severno Primorska gospodarska zbornica, Nova Gorica (GZS SPGZ) je v sodelovanju z družbo ECUBES Tehnologije d.o.o. in ob podpori Mestne občine Nova Gorica organizirala delavnice, na katerih so dijakinje in dijake Šolskega centra Nova Gorica seznanili z možnostmi in priložnostmi uporabe vodik v procesu zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv, ki onesnažujejo planet.

Za podjetja je trenutno odprtih kar nekaj namenskih razpisov, pri katerih lahko zaprosite za povračilo sredstev za omilitev posledic visokih cen energentov; pridobite krizno-likvidnostni kredit za dokončno odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni Covid 19 in pomoč pri saniranju posledic energetske krize; ali pa prejmete nepovratna sredstva za gradnjo turističnih namestitvenih kapacitet ter za projekte za transformacijo v trajnostno in krožno poslovanje. Na dogodku nas bodo predavatelji seznanili z vsebino in pogojih posameznih razpisov, vi pa boste imeli tudi priložnost prav njih vprašati tisto, kar vas v zvezi z razpisi najbolj zanima.

Državni zbor je dne 6. 10.2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A). Zakon do tega trenutka še ni bil objavljen v Uradnem listu. Začetek veljavnosti je drugi dan po objavi v Uradnem listu. Širi se krog upravičencev, saj bodo pomoč dobili po novem tudi zavodi, vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, gospodarska interesna združenja in zbornice. Za pomoč ne bodo upravičeni gospodarski subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano finančno ali zavarovalno dejavnost. Določen je dvig sredstev pomoči s 40 milijonov EUR na 86 milijonov EUR, od tega je namenjeno Slovenskemu podjetniškemu skladu 6 milijonov EUR. Določen je tudi višji delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena (s 30 % na 50% pri enostavni pomoči). Upravičenec ne more prejeti pomoči, če je ceno svojih proizvodov oz. storitev zaradi dviga cen električne energije ali zemeljskega plina, dvignil za več kot 10 % ter bo o tem podpisal izjavo. Izvajalec pomoči bo javna agencija Spirit Slovenija, ki bo izdala aplikacijo, na katero se bodo lahko upravičenci prijavili med 1. in 15. 11. 2022.

Minister Matjaž Han napoveduje, da bodo storili vse, da Slovenija obdrži konkurenčnost in da bo še naprej izvozna družba, ki se bo pomaknila v verigi dobaviteljev na še višje mesto. Z njim smo se pogovarjali v intervjuju za oktobrsko številko revije Glas gospodarstva.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo analitično podlago za pripravo zakona o vzpostavitvi stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki bo vključevala tudi analizo potreb trga dela po tovrstni shemi. Shema, kot jo poznajo v večini držav članic Evropske unije, delodajalcem omogoča začasno odreditev dela s skrajšanim delovnim časom, z namenom ohranitve delovnih mest in preprečevanja odpuščanja delavcev, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Zato vabijo k sodelovanju v anketi, ki je odprta do 24. oktobra 2022 in je anonimna!