Predstavitev retrospektive slovenskega oblikovanja je pripravil prof. Saša Mächtig, ki je povezal skupne točke industrijskega oblikovanja obeh držav 25 in več let nazaj. Kljub svoji majhnosti imamo v Sloveniji velikane arhitekture in oblikovanja, ki so se uveljavili tudi v svetu.
Nadaljeval je Taco Langius iz design šole Marangoni iz Milana, ki spada med najbolj propulzivne šole na področju oblikovanja in ima svoje šole tudi v drugih državah. Povezal je prihodnost s sedanjostjo oblikovanja. Predstavil je primere sodobnega oblikovanja izdelkov in prostorov ter navezal na odprta vprašanja, ki se porajajo arhitektom glede na trenutne globalne družbene izzive. Družba se mora premakniti od ‘Več’ na ‘Boljše’. Ta vprašanja so tudi izzivi. Kje se tu lahko najdeta slovensko in italijansko oblikovanje? Kakšni so skupni izzivi?
Matej Feguš je poudaril, da je potrebno pri oblikovanju upoštevati ekologijo, trajnost, socialno povezanost. Dizajn ni le oblikovanje izdelkov temveč graditev boljšega sveta. Potrošniki pa se moraj zavedati, da je plačilo realnih stroškov za dizajn osnova, saj se tako spreminja svet na bolje. Slovenija mora graditi svojo identiteto, saj ima naravne resurse in čisto okolje. Dodano vrednost sodelovanja med italijanskimi ter slovenskim oblikovalci ter podjetji vidi prav v tem, da se pri oblikovanju izdelkov ter trženju upošteva kriterije ekologije, trajnosti, socialnega vpliva izdelkov.
Socialni design, historični dizajn, moderni dizajn so različne besede z enakom ciljem, je bil mnenja arhitekt Richelli. Slovenija mora najti svojo identiteto, podjetja pa se morajo s to identiteto poistovetiti, da so potem prepoznavna. Richelli je dejal da je temeljni kamen uspeha italijanskega dizajna v tem da so se v 60. in 70. letih skupaj našli veliki oblikovalci in veliki industrijalci. Tako se je zgradilo zaupanje med industrijo in oblikovanjem/arhitekturo, ki traja še sedaj. To bi bilo potrebno narediti tudi v Sloveniji.
Oblikovalec Golinelli je predstavil primer redizajna na tradicionalnih produktih italijanskega dizajna kot primer »re use«, »re dizajn« v praksi.
Prof. Mächtig je zaključil, da je potrebno dizajn implementirati v produkte, ki so uspešni na trgu in nam omogočajo boljše in kvalitetnejše življenje ob ohranjanju narave. Če tega oblikovalci ne naredijo, je produkt le kos na razstavi. Če pa ta produkt postane del vsakodnevne široko dostopne oz. prepoznavne kulture, ima to največji vpliv na vsakodnevno življenje.
Udeleženci so okroglo mizo zaključili z strinjanjem, da morajo slovenski in italijanski arhitekti, oblikovalci in podjetja, sodelovanje graditi predvsem na upoštevanju varovanja okolja, trajnostnega razvoja ter pri tem ravnati družbeno odgovorno.
Udeleženci okrogle mize bodo v nadaljevanju pripravili slovensko-italijansko skupno izjavo, ki bo podana pred zaključitvijo Slovenia Design Showroom Milano 2016.
Okrogle mize se je udeležilo 35 udeležencev. Poleg zanimivih vsebin in izmenjavi mnenj vseh udeležencev, so se začeli prvi razgovori o možnostih sodelovanja slovenske Fakultete za dizajn in institutom Marangoni (http://www.istitutomarangoni.com/en/)
Pripravil: Bernard Likar, Lesarski grozd