Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Sekcija prašičerejcev

AKTIVNI ČLANI

Celjske mesnine d.o.o., Farme Ihan – KPM d.o.o, Jeruzalem Ormož SAT d.o.o., Ljutomerčan d.o.o., Skupina Panvita, SKZ Ljutomer Križevci z.o.o.

VODSTVO



V letu 2019 smo člani Sekcije prašičerejcev intenzivno delovali na področju dolgoročnega izboljšanja konkurenčnosti sektorja. Veliko aktivnosti smo usmerili v usklajevanje načina določanja cene prašičjega mesa slovenskega porekla in v sodelovanju s stroko ter ostalimi deležniki dosegli dogovor o oblikovanju slovenskega modela. Na kmetijskem sejmu AGRA smo se kot eden od šestih sopodpisnikov Sporazuma o revitalizaciji prašičereje podpisali pod zavezo k krepitvi celotne verige oskrbe s prašičjim mesom. S podpisom sporazuma se je MKGP zavezalo k opredelitvi prašičereje kot strateške panoge, kar bo dolgoročno spodbujalo in krepilo razvoj panoge. Aktivno smo sodelovali pri opredelitvi sheme izbrana kakovost za prašičje meso. V letu 2020 bomo predvsem pozorni na vzpostavitev kontrol masnih bilanc, kar bo slovenskemu potrošniku omogočilo transparentno izbiro kakovostne slovenske svinjine.

Predsednik: Miha Rozman, Farme Ihan - KPM d. o. o.


 

Sekretarka: Nina Barbara Križnik
nina.kriznik@gzs.si
01 5898 293

OPIS AKTIVNOSTI V LETU 2019 

Sekcijo prašičerejcev predstavljajo slovenska prašičerejska podjetja in zadruge, ki si prizadevajo za izboljšanje konkurenčnosti sektorja. Sekcija s svojim delovanjem uresničuje naslednje cilje: povečanje števila tekačev, povečanje letnega zakola pitancev, vzpostavitev masnih bilanc ter ohranjanje kakovosti slovenskega prašičjega mesa. Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA 2019 smo skupaj z MKGP in KGZS podpisali dogovor o sodelovanju za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega prašičerejskega sektorja. Večji del aktivnosti sekcije je potekal v smeri vzpostavitve borzne cene za prašičje meso. Aktivnosti Sekcije prašičerejcev je v letu 2019 zaznamoval tudi osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike, katerega morebitno sprejetje bi lahko zmanjšalo že tako nizko samooskrbo s prašičjim mesom. Prašičerejski sektor je leta 2019 prizadela tudi Afriška prašičja kuga, ki se v Sloveniji sicer še ni pojavila, je pa močno pretresla Kitajsko, ki je postala največja uvoznica prašičjega mesa iz EU. Posledica tega je letno povečanje povprečne cene v Evropi proizvede svinjine za več kot 40 %.

CILJI V LETU 2020

Še naprej si bomo intenzivno prizadevali za uresničevanje ciljev, dogovorjenih z dogovorom o sodelovanju za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega prašičerejskega sektorja. Sektor se bo moral spopasti tudi s preprečevanjem pojava Afriške prašičje kuge, ob morebitnem izbruhu pa tudi s kurativnimi ukrepi. Pomembno aktivnost v letu 2020 bo predstavljala tudi priprava strategije razvoja slovenske prašičereje.