Pred uradno otvoritvijo Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorica si želimo srečanja z vsemi, ki boste v času evropske prestolnice kulture razveseljevali naše goste z udobjem v nastanitvah, s kulinariko v gostiščih in restavracijah ter z doživetji narave, aktivnega in kulturnega oddiha. vabimo vas, da si rezervirate 14. januar 2025 od 14h do 17h za srečanje turističnih ponudnikov in destinacij Nove Gorice in goriške regije. Dogodek bo v veliki dvorani v pritličju Mestne občine Nova Gorica, na Trgu Edvarda Kardelja 1 v Novi Gorici.
Slovenija se pospešeno pripravlja, da gospodarstvu ponudi spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, kot jih opredeljuje Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom in z drugimi ministrstvi načrtuje močan javni razpis za sofinanciranje projektov za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, prednostno financiranje pa zagotavlja tudi EU. To je priložnost za slovensko gospodarstvo. Letošnji Slovenski industrijski forum se v celoti posveča razvoju strateških tehnologij: priložnostim za slovensko gospodarstvo.
V tokratni epizodi podkasta Ozadja smo se ob koncu leta ozrli na pretekle dogodke, ki so zaznamovali slovensko in mednarodno gospodarsko okolje, ter pogledali, kaj nas čaka v letu 2025. Gostja epizode je bila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, ki je z nami delila vpogled v aktualno stanje slovenskega gospodarstva in prizadevanja GZS za bolj konkurenčno poslovno okolje.
V zadnji letošnji ediciji Glasa gospodarstva smo pogledovali tudi v leto 2025. Napovedi glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca niso črnoglede: »Pričakujemo okoli 2,5-odstotno rast v 2025, zmernejšo rast plač in stagnacijo zaposlovanja.« Ocenjuje, da se bo investicijski cikel v svetovni industriji obrnil navzgor. Med dejavniki, ki predstavljajo največjo negotovost, izpostavlja geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter svetovne cene surovin.
Reprezentativne delodajalske organizacije pozdravljajo pripravo stalne sheme skrajšanega delovnega časa, vendar pa izpostavljajo, da mora biti oblikovana po vzoru drugih držav in na osnovi dobre prakse zakonov v obdobju pandemije in energetske krize. Predvsem mora obstajati možnost aktivacije ukrepa že v primeru zaznanega padca poslovanja, ne pa šele, ko bodo podjetja že primorana odpuščati.
Upad izvozne konkurenčnosti evropske industrije bo v naslednjih treh letih vplival tudi na dinamiko gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo tako nižja kot v zadnjih letih. Vseeno pričakujemo pozitivno rast industrijske proizvodnje in blaga, predvsem zaradi visoke prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti njenega gospodarstva. V svoji jesenski napovedi Analitika GZS v naslednjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od rasti v zadnjih osmih letih (3,2 %).
Želim vam zadovoljne praznike in srečno, zdravo ter uspešno leto 2025!
Novela se nanaša na ureditev dostopnosti strank do organov pri fizičnem in elektronskem poslovanju (npr. ureditve glede elektronskega podpisovanja, oddaja vlog po pošti). Pri tem v poslovanju s poslovnimi subjekti ureja obvezno elektronsko vročanje. Pomembna novost je možnost, da bo organ lahko obravnaval vlogo v tujem jeziku, če vložitev v uradnem jeziku zaradi realne možnosti obravnavanja ni potrebna, ker uradna oseba obvlada tuj jezik. Predlog novele ureja tudi možnost, da se pred izvedbo obravnave ali kot samostojno procesno dejanje organizira predstavitev pravnih in dejanskih vprašanj konkretne zadeve. Poleg izpostavljenih sprememb predlog posega tudi na področje dokazovanja, pravnih sredstev, obrazložitev odločb, varstvo tajnih podatkov ter način izvedbe ustne obravnave. Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi morebitne dodatne predloge, lahko vaše pripombe in predloge posredujete do 20. decembra 2024 na naslov: pravnasluzba@gzs.si.
Kako umetna inteligenca dviguje produktivnost in konkurenčnost podjetij? Kateri so izzivi in priložnosti pri uvajanju naprednih tehnologij? Kako Slovenija stopa na pot industrije prihodnosti? O tem smo se pogovarjali z Nenadom Šutanovcem, direktorjem Združenja za informatiko in telekomunikacije, ki je spregovoril o digitalni preobrazbi v Sloveniji in ključnih priložnostih umetne inteligence za podjetja. Pridružil se mu je Peter Kosin, generalni direktor podjetja INEA, ki je predstavil nagrajeni projekt za vizualno kontrolo števcev z uporabo umetne inteligence, razvit v sodelovanju s Plastiko Skaza.
Vaše mnenje šteje! Slovensko gospodarstvo potrebuje vaše sodelovanje, da skupaj prepoznamo ključne potrebe, izzive in priložnosti za uvajanje umetne inteligence in visokozmogljivih računalnikov. Vaši odgovori bodo ključni za oblikovanje koncepta in zmogljivosti Tovarne umetne inteligence ter pripravo načrta delovanja superračunalnika v prijavi na razpis, prilagojenega potrebam gospodarstva ter za razvoj podpornih ukrepov, ki bodo krepili konkurenčnost slovenskih podjetij in pospešili razvoj IKT sektorja.