Novice


Ocena gospodarskih dosežkov v Severno Primorski regiji (2025 in začetek 2026)


Nova Gorica, 25. maj 2026

Gospodarstvo regije je v letu 2025 in začetku leta 2026 pokazalo stabilno rast, z ugodnimi trendi na področju izvoza, plač in turizma. Kljub določenim izzivom v mednarodnem okolju regija ostaja pomemben dejavnik gospodarskega razvoja Slovenije.

Močna zunanjetrgovinska aktivnost in presežek

  • Izvoz regije je dosegel 2,29 milijarde EUR, kar je več kot v letu 2024, medtem ko je uvoz znašal 1,83 milijarde EUR
  • Regija je ustvarila 464 milijonov EUR blagovnega presežka, kar potrjuje njeno izvozno usmerjenost
  • Pokritost izvoza nad uvozom znaša kar 125 %, kar Goriško uvršča med najuspešnejše regije po prispevku k trgovinski bilanci

 Rast plač ob zmerni inflaciji, a še vedno pod povprečjem države

  • Povprečna bruto plača je v letu 2025 dosegla 2.399 EUR, kar je 3,5 % pod slovenskim povprečjem
  • Nominalna rast plač: 5,2 %, realna rast: 2,9 %, ob povprečni inflaciji 2,3 %
  • Povprečna neto plača znaša 1.532 EUR
  • Regija zaseda 7. mesto med slovenskimi regijami, enako kot leto prej

 Struktura gospodarstva: ključna vloga predelovalnih dejavnosti

  • Predelovalne dejavnosti ustvarjajo skoraj polovico (49,3 %) dodane vrednosti, z 67.825 EUR dodane vrednosti na zaposlenega
  • Pomembni sektorji so še:
    • trgovina (12,1 %)
    • gradbeništvo (6,7 %)
    • kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti (5,9 %)

Turizem: stabilna rast in krepitev mednarodne vloge regije

 Turizem v regiji je v letu 2025 nadaljeval pozitivno dinamiko in se dodatno utrdil kot pomembna gospodarska dejavnost. Regija je zabeležila 621.023 prihodov turistov, kar predstavlja 9-odstotno rast glede na leto 2024. Rast turističnega prometa temelji predvsem na povečanem zanimanju tujih gostov, ki predstavljajo kar 87 % vseh prihodov in so svoj obisk povečali za 12 %.


Poleg rasti prihodov se pozitivni trendi kažejo tudi pri ustvarjenih nočitvah. V letu 2025 je bilo realiziranih 1,49 milijona nočitev, kar je 10 % več kot leto prej. Tudi pri nočitvah prevladujejo tuji turisti, kar dodatno potrjuje mednarodno privlačnost destinacije. Povprečna dolžina bivanja ostaja stabilna pri 2,3 dneva, kar kaže na ustaljen vzorec kratkih, vendar intenzivnih obiskov.

Struktura turističnih nočitev kaže na raznolike nastanitvene kapacitete. Največjo rast beležijo kampi in druge oblike nastanitve, medtem ko hotelski sektor prav tako dosega pozitivne rezultate, čeprav pod nekoliko večjim pritiskom konkurence alternativnih oblik bivanja. Takšna razpršenost ponudbe omogoča večjo prilagodljivost različnim segmentom gostov.

Podatki za začetek leta 2026 kažejo nadaljevanje rasti prihodov (+8 %), kar potrjuje stabilno povpraševanje po regiji. Hkrati pa je zaznan rahel upad števila nočitev (-6 %), predvsem zaradi zmanjšanja domačega turističnega obiska. Ta trend nakazuje spremembe v strukturi povpraševanja in morebitno večjo usmerjenost v krajše obiske.

 Na ravni posameznih destinacij znotraj regije je dinamika rasti različna, večina občin pa beleži pozitivno rast prihodov turistov, kar kaže na vse bolj uravnotežen razvoj turizma v širšem prostoru regije.

 Turizem tako ostaja eden razvojnih potencialov regije, zlasti zaradi:

  • močne rasti mednarodnega segmenta,
  • raznolike in prilagodljive nastanitvene ponudbe,
  • ter stalne krepitve prepoznavnosti regije kot destinacije za krajše oddihe.

V prihodnje bo za ohranjanje rasti ključno predvsem prilagajanje ponudbe trendom krajših bivanj, nadaljnje privabljanje tujih gostov ter nadgradnja kakovosti turistične izkušnje.

 Napoved: zmerna rast in povečana negotovost

  • Za leto 2026 je napovedana 2,0 % gospodarska rast in 3,1 % inflacija
  • Rast izvoza bo ostala zmerna, zaradi visokih stroškov energentov, surovin in dela
  • Do leta 2027–2028 se pričakuje postopno upočasnjevanje rasti, ob nadaljnjih tveganjih v mednarodnem okolju

Goriška regija ohranja stabilno gospodarsko sliko z izrazitim izvoznim presežkom, rastjo plač in pozitivnimi trendi v turizmu. Kljub negotovostim ostaja regija konkurenčna, zlasti zaradi močnega industrijskega sektorja.

GZS: Visoki stroški dela vse bolj vplivajo na razvoj podjetij in delovna mesta

Včeraj je GZS gostila novinarsko konferenco, kjer so predstavili poslovanje podjetij v Sloveniji v letu 2025. Analiza kaže, da rast neto dobička ne odraža dejanskega stanja v gospodarstvu, saj je bila koncentrirana predvsem v ozkih dejavnostih, kot so finančni holdingi in energetika. Prihodki, izvoz in dodana vrednost ostajajo pod pritiskom, EBITDA pa se je realno zmanjšala. Ključni problem ostaja razkorak med rastjo stroškov dela in produktivnostjo, ki se povečuje že več let.

Posledice so vse bolj vidne: slabšanje konkurenčnosti, manj investicij in večji pritisk na poslovanje. To potrjuje tudi anketa med 460 podjetji, kjer večina poroča o močnem vplivu rasti stroškov dela na dobičkonosnost, likvidnost in zaposlovanje. Podjetja napovedujejo dražitve, ustavljanje investicij in omejevanje zaposlovanja, del pa tudi odpuščanja. GZS zato podpira davčno razbremenitev dela in podjetij kot ključen ukrep za spodbuditev investicij, razvoja in dolgoročne rasti gospodarstva.

Več lahko preberete tukaj


Fotogalerija





 

Arhivi