Regionalna zbornica Gorenjska

Novice


Arhiv: Komentar GZS: Omejena vzdržnost višje gospodarska rasti

Napoved gospodarske rasti dvigujemo na 1,6 %, medtem ko jo za naslednje leto puščamo nespremenjeno pri 1,2 %. Tveganja za realizacijo izvoznih naročil so se povečala.

Prva polovica leta je poskrbela za presenetljivo visoko rast (2,5 %), ki pa je temeljila na enkratnih ugodnih faktorjih, ki niso ponovljivi. Prevrednotenje zalog, relativno visoka rast izvoza, ki mu zaradi močnega evra ni sledila tako hitra rast uvoza, in tudi učinek nizke bazne osnove iz prvega polletja 2013, so vsi po vrsti prispevali k visoki stopnji rasti.

Neverjetna naglica pri projektih obnove komunalne infrastrukture odpira novo vprašanje: kaj potem? Bruto domači proizvod na prebivalca je bil ob polletju še vedno za 7,5 % realno nižji kot v 2008, zato obstaja nevarnost, da se izgubljena šestletka raztegne na desetletje, kar bi bil velik neuspeh ekonomske politike.

Na trgu dela še nismo bili priča prilagoditvam, ki bi pospešile prestrukturiranje gospodarstva, javni sektor se ni držal zavez o znižanju števila zaposlenih. Izvozni sektor je krepil zaposlovanje z večjim angažmajem delavcev, napotenih prek agencije. Rahla rast zaposlenosti v letu 2014 tako ne temelji na bolj vzdržnem gospodarskem okrevanju, kar se kaže tudi v šibki zasebni potrošnji.

Medletna inflacija se je precej znižala, pri čemer je imelo blago najbolj negativno cenovno dinamiko, povezano z nižjim cenami surovin zaradi močnega evra v prvi polovici leta. Povezano s ponovno močjo evra pričakujemo dvig cen blaga v naslednjih mesecih.

Vodilni indikatorji proizvodnega sektorja naših najmočnejših trgovskih partneric se obračajo navzdol. Zaradi strukture slovenske predelovalne industrije pričakujemo, da bo val znižanih naročil dosegel Slovenijo šele v začetku drugega leta, prav tako ima na izvoz in industrijsko proizvodnjo Slovenije zopet močnejši vpliv večja aktivnost v novomeškem Revozu. Oceno izvoza tako popravljamo rahlo navzgor (s 3 na 4,2 %).

Na dvig naše napovedi gospodarske rasti za letošnje leto ima največji vpliv rahla rast zasebne potrošnje in višje investicije (skupaj z vplivom zalog). Bolj vzdržno gospodarsko okrevanje ni možno ob padcu investicij v stroje in opremo, kar potrjuje slutnjo gospodarstvenikov o negotovostih, ki se jih soočajo zaradi posrednih in neposrednih vplivov na izvoz v Rusijo.

Podjetja presežke denarnih tokov namenjajo za odplačilo posojil. Še vedno se soočajo z zaostrenimi kreditnimi pogoji bank in visokimi obrestnimi merami, ki jih njihovi zahodni tekmeci niso deležni. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je tudi slovenski državi že pocenil zadolževanje, toda na kreditni kanal do naših podjetij neposredno nima vpliva. Ta pomoč je pogojevana in zavezuje države k nadaljevanju strukturnih reform, ki bi dolgoročno nudile ustrezen pospešek gospodarski rasti.

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Gospodarska rast ne temelji na vzdržnih strukturnih temeljih, pri čemer se težko izognem uporabi izraza "statistična rast". Slovensko gospodarstvo potrebuje aktivnejše sistemske ukrepe in dolgoročnejšo gospodarsko politiko, da bo znova zaposlovalo in investiralo v stroje in opremo«.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.