OZ Gorenjska

 

 

Vajeništvo

Potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga


Preprosto rečeno pomeni poreklo za blago nekaj podobnega kot državljanstvo za osebe. Poreklo je ob carinski tarifi in carinski vrednosti ena od temeljnih podlag, ki določa višino plačila uvoznih dajatev. Določa iz katere države prihaja prodano oziroma kupljeno blago, to pa se dokazuje s potrdilom o nepreferencialnem poreklu blaga. Potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga »Certificate of Origin« ima pomembno vlogo v mednarodnem trgovanju in je sestavni del uvozne in izvozne dokumentacije, ki spremlja blago. Čeprav s tem potrdilom uvoznik v tujini običajno ne pridobi ugodnosti v smislu zmanjšanja oziroma odprave carinskih dajatev, je to skorajda nepogrešljiv dokument za dokazovanje SKUPNOSTNEGA POREKLA. Lahko je namreč pogoj za uvoz blaga iz določene države.

Nepreferencialna pravila o poreklu in njihova uporaba

Nepreferencialna pravila o poreklu blaga se uporabljajo v skladu z netarifnimi ukrepi trgovinske politike . Tako se lahko poreklo blaga določa v skladu z nepreferencialnimi pravili takrat, ko za neko blago veljajo:

  • količinske omejitve (npr. tekstil),
  • tarifne kvote,
  • anti-dumpinški ukrepi,
  • nadzorni in zaščitni ukrepi,
  • označevanje in zaznamovanje porekla,
  • javni razpisi ali
  • kmetijska nadomestila.

Pridobitev nepreferencialnega porekla torej ne omogoča uvoza po preferencialnih carinskih stopnjah. Torej je ugotavljanje nepreferencialnega porekla blaga potrebno zaradi:

  • uporabe carinske tarife,
  • uporabe drugih ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s trgovino posameznih vrst blaga,
  • priprave in izdaje nepreferencialnih potrdil o poreklu,
  • v povezavi z različnimi zakonskimi področji (javna naročila, projekti Evropskega sklada za razvoj, izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN v zvezi z embargom zoper določeno državo&),
  • trgovske statistike ipd.

Vidimo, da pravila o poreklu niso sama po sebi ukrepi ali inštrumenti trgovinske politike, temveč so potrebna za izvajanje in uporabo teh ukrepov ali inštrumentov.

Osnovna kriterija za določitev porekla blaga

Kot blago s poreklom iz določene države se šteje:

  • da je v tej državi v celoti pridobljeno ali proizvedeno

Kriterij »v celoti pridobljeno ali izdelano blago« se uporablja takrat, ko se pri izdelavi določenega izdelka ne uporabljajo materiali iz tretjih držav, v izdelavo pa je vpletena vedno samo ena država. Za tekstil in tekstilne izdelke iz XI. Oddelka kombinirane nomenklature carinske tarife ter za nekatere kmetijske izdelke se namesto splošnega pravila uporabljajo strožja  pravila za določitev nepreferencialnega porekla.

  • da je v tej državi opravljena zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava

Kadar pa gre za izdelke, ki so sestavljeni ali izdelani v dveh ali celo več državah, se šteje, da so po poreklu iz tiste države, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena ekonomsko upravičena obdelava ali predelava, katere rezultat je bil pridobitev novega proizvoda oziroma njegovega  bistvenega elementa. Bistvena sprememba je na izdelku opravljena takrat, kadar iz izdelka nastane nov, drugačen izdelek, z drugačnim imenom, značilnostmi in rabo. Za ugotavljanje zadostnosti spremembe na izdelku se pogosto ugotavlja tudi druge kriterije ter tako kumulativno ali alternativno ugotavljajo tudi dodano vrednost, spremembo tarifne številke v klasifikaciji ipd.


Izdaja obrazca

Za dokazovanje nepreferencialnega porekla blaga se uporablja Potrdilo o poreklu blaga (t.i. Certificate of Origin), ki je uradna izjava o poreklu izdelkov, potrjena s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Potrdilo o poreklu blaga je sestavljeno iz treh izvodov:

  • originala, ki spremlja blago,
  • kopije (za vlagatelja) IN
  • zahtevka za izdajo (za GZS).

Potrdilo se izda samo, če so izpolnjeni pogoji in če blago, na katerega se nanaša, ustreza merilom za pridobitev slovenskega oz. skupnostnega porekla. Vložnik mora pravilno izpolnjenemu obrazcu priložiti tudi:

  • izvozno fakturo

Pravna  podlaga

Nepreferencialno poreklo se dokazuje izključno na podlagi dokazila o poreklu blaga, ki ga izda Gospodarska zbornica Slovenije. Temelja evropske carinske politike, ki definirata  poreklo blaga predstavljata:

  • Carinski zakonik skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92) in
  • njegova Izvedbena Uredba (Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93).

Nepreferencialna pravila o poreklu blaga so zajeta v carinskem zakoniku v členih od 22 do 26 ter v členih 35. do 65 in prilogah 9 do 11 Izvedbene uredbe Carinskega zakonika.

Slovenija pod okriljem Evropske Skupnosti sodeluje v procesu harmonizacije nepreferencialnih pravil o poreklu blaga v okviru Svetovne trgovinske organizacije kot tudi Svetovne carinske organizacije. Medtem, ko je Svetovna trgovinska organizacija odgovorna za trgovinsko politiko, je Svetovna carinska organizacija odgovorna za tehnične zadeve.


Avtor: OZ za Gorenjsko