Največji letni dogodek primorskih gospodarstvenikov, 29. Srečanje gospodarstvenikov Primorske, je v klet Vinakoper privabil skoraj 100 gospodarstvenikov in podjetnikov iz celotne Primorske. Gosta tokratnega srečanja sta bila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Predsednik primorske gospodarske zbornice mag. Borut Fakin je v uvodnem nagovoru spregovoril o aktualnih razmerah v gospodarstvu in izzivih, s katerimi se sooča. Koprski župan Aleš Bržan pa je orisal gospodarske projekte v Mestni občini Koper.
V prvem omizju so dr. Zoran Vaupot (Spirit), Žiga Vavpotič (predsednik strateškega sveta za internacionalizacijo GZS) in Borut Jamnik (SID) razmišljali o bodočih korakih pri usmerjanju slovenskega izvoza, orodjih, ki jih podjetja že danes lahko uporabijo pri vzpostavljanju gospodarskih stikov, preverjanju tujih (neznanih) partnerjev in pa o vzvodih, ki jih načrtujejo za še lažji in hitrejši prodor na danes slabo pokrita tržišča. V ta namen GZS pripravlja novo strategijo internacionalizacije. Eden glavnih ciljev je zmanjšati odvisnost od ohlajajočega se evropskega tržišča, obenem pa odpirati vrata slovenskemu gospodarstvu, ki je pretežno izvozno usmerjeno, na novih trgih. Kot zelo potencialna tržišča so izpostavili države osrednje in vzhodne Azije ter Latinske Amerike, hitro pa narašča interes tudi za severno-afriška tržišča. Vendar je izvoz posledica večjih vlaganj v inovacije, digitalizacijo poslovanja in možnosti širitve gospodarskih služb, kar je v Sloveniji in nasploh v Primorski regiji resna težava.
Drugo omizje panel je bil namenjen poglobljeni razpravi o razvoju Primorske v okviru nacionalnih razvojnih dokumentov Made in Slovenia 2035 ter Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050. Govorci, Vesna Nahtigal, dr. Jože P. Damjan, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter Gorazd Jamnik, član uprave Luke Koper, so soočili strateške cilje države z realnimi izzivi gospodarstva: pomanjkanjem prostora, kadrovskimi pritiski, prometnimi ozkimi grli ter počasnim umeščanjem razvojnih projektov v prostor.
Razprava se je osredotočila na napovedanih 19 milijard evrov investicij do leta 2035. Udeleženci so se strinjali, da bodo na razvoj Primorske največ vplivale investicije v logistično infrastrukturo – cestno in železniško – ter digitalizacijo, ki je ključna za dvig produktivnosti podjetij. Vesna Nahtigal je poudarila pomen investicije v Znanstveno-tehnološki park Biotehnopolis v Ajdovščini, ocenjene na približno 200 milijonov evrov
V razpravi o programu Made in Slovenia 2035 so bile izpostavljene konkretne priložnosti po posameznih primorskih regijah:
Poseben poudarek je bil namenjen logistiki kot eni ključnih panog strategije. Govorci so se strinjali, da je Primorska z Luko Koper, avtocestnim križem in čezmejnimi povezavami hrbtenica slovenskega logističnega preboja. Zaključek projekta drugi tir Divača–Koper bo bistveno izboljšal konkurenčnost, vendar sam po sebi ne bo dovolj brez razvoja multimodalnih logističnih centrov v Sežani, Kozini, Divači in dolini do Hrastovlja, kjer se mora ustvarjati dodana vrednost.
Razprava je jasno pokazala, da so prostorske omejitve, zlasti v Notranjsko-Kraški in Obalno-kraški regiji z velikim deležem gozdov in zaščitenih območij, ena največjih razvojnih ovir. Vesna Nahtigal je poudarila vlogo regijskih gospodarskih zbornic, ki v sodelovanju z občinami in regionalnimi razvojnimi sveti zbirajo podatke o potrebah gospodarstva ter aktivno sodelujejo pri pripravi prostorskih aktov.
Na kadrovskem področju so bili kot najbolj nujni ukrepi izpostavljeni poenostavitev zaposlovanja tujcev, sofinanciranje mladih raziskovalcev v gospodarstvu, povečanje vpisnih mest v deficitarnih poklicih ter vlaganja v prekvalifikacije in usposabljanja.
Pod črto: Primorska ima izjemne razvojne potenciale – od logistike do biotehnologije – vendar bosta njena uspešnost in rast odvisni od hitrosti odločanja, poenostavitve postopkov in boljšega usklajevanja državnih politik. Gospodarstvo je še v dobri formi, čeprav je globoko razočarano nad načinom uvedbe novih obveznosti, ki jih je v zadnjih mesecih sprejela politika.