»Potem ko je manj kot leto dni veljala sprejemljiva rešitev za podjetja, ki pridobivajo lastne deleže oziroma delnice v poseben sklad z izključnim namenom, da jih ponudijo v odkup delavcem družbe, predlog novele zakona o dohodnini ponovno uvaja davčno diskriminatorno rešitev, ki pomeni potencialno spremembo lastništva številnih izvozno, razvojno naravnanih in družbeno odgovornih družb,« pravi mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS. Zato je GZS Ministrstvu za finance posredovala predlog, da se v novelo doda izjema, ki omogoča ugodnejšo davčno obravnavo v primeru pridobivanja lastnih deležev oziroma delnic z izključnim namenom, da jih družba ponudi v odkup delavcem družbe.
Na GZS pozdravljamo hitro ukrepanje in sprejem zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina na vladi. Predvideno sofinanciranje 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen je ustrezen ukrep, ki ga dovoljuje pravni okvir na ravni EU, vendar naslavlja porast cen energentov v letošnjem letu. Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se sooča z visokimi veleprodajnimi cenami. Zato GZS pričakuje še v jesenskih mesecih oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo, kar so sicer izpostavili člani UO GZS že na svoji zadnji, izredni seji v mesecu juliju.
Tri v požaru prizadete občine, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen, so združile moči in vzpostavile skupno koordinacijo za obnovo pogorelega območja Krasa. Oceni škode, ki še poteka, bo sledil obsežen sanacijski načrt. Vso podporo k akciji je izrazila tudi GZS SPGZ in zato vabi podjetnike k sodelovanju - lahko prispevate sredstva ali sodelujete pri nakupu predmetov na dražbi, posebej umetnin. Namensko zbrana sredstva v kampanji SKUPAJ ZA KRAS, ki poteka v sodelovanju s Fundacijo Vrabček upanja, bodo preko skupnega koordinacijskega centra transparentno razdeljena v skladu s strokovno izbranimi prioritetami.
Brez energičnih, vedoželjnih in inovativnih ljudi ni uspešnega podjetja, je jasen letošnji nagrajenec GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Dušan Rauter, Bintegra, Hoče. Več boste izvedeli v njegovem hitrem poslovnem nasvetu. Vabljeni k ogledu!
Gospodarstvo opozarja na veliko negotovost, povezano z energetsko draginjo, dobavami, rastejo tudi ostali stroški in vse skupaj se že preliva tudi v višje cene končnih izdelkov.
Slovenija si je v Slovenski industrijski strategiji zastavila visoke cilje, ki naj bi bili doseženi do leta 2030. A da bi jih dosegli, bo treba še veliko postoriti. Vse to v Strateškem načrtu razvojnega preboja Horizonti prihodnosti naslavlja tudi GZS. Štiri ključna področja, ki jih GZS skupaj z gospodarstvom opredeljuje v tem dokumentu, so zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost, vloga države in finančnega sistema ter reindustrializacija. Znotraj teh je na nekaterih podpodročjih stanje kritično, zato bi bilo treba tam ukrepati hitro in učinkovito. Članek je objavljen v zadnji številki revije Glas gospodarstva.
Letos bomo obeležili 10. obletnico projekta Certifikat Excellent SME Slovenia, ki ga izdaja GZS v sodelovanju z mednarodno družbo Coface in podjetjem Connet od leta 2012. Uvodnemu predavanju Aleša Lisca na temo Kako prodati več, dražje in z manj napora bo sledil kratek video, kjer se bomo sprehodili skozi zgodovino certifikata in prisluhnili izjavam dolgoletnih imetnikov certifikata, zatem pa bodo podeljene nagrade in plakete.
GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij bo tudi letos skupaj s svojimi člani prisotna na sejmu AGRA 2022. Podjetja se bodo predstavila s promocijo, degustacijami in prodajo izdelkov. Za raznolik, strokoven program bo poskrbela ekipa sodelavk in sodelavcev GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, skupaj s člani.
Na GZS menimo, da bi Vlada morala naslavljati področje davkov s celovito davčno reformo, zato pozdravljamo napoved, da naj bi bila le-ta sprejeta do začetka 2024. GZS se je po proučitvi predloga sprememb štirih davčnih zakonov, ki so bili posredovani v javno obravnavo v začetku avgusta 2022, opredelila predvsem do predlaganih sprememb v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki imajo pomemben vpliv na gospodarstvo. Nekatere predlagane spremembe podpira (npr. dvig dodatne splošne olajšave ter olajšave za mlade), pri nekaterih ima argumentirane zadržke oz. jim nasprotuje (npr. nižanje splošne davčne olajšave, povečana davčna stopnja v najvišjem dohodninskem razredu ter povečana obdavčitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti). Izoblikovala je tudi svoje konstruktivne predloge rešitev (npr. uvedbo razvojne kapice, avtomatsko indeksacijo davčnih osnov v primeru, da je inflacija v predhodnem letu do 2-odstotna, če je 2- do 4-odstotna velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad 4 % pa 80-odstotna). Zakon o dohodnini se dotika gospodarstva.
Javna agencija SPIRIT Slovenija, ki pod okriljem MGRT izvaja Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v RS, je na prvi rok za oddajo vlog prejela 97 vlog v skupni vrednosti 147,6 milijona evrov pričakovanih subvencij. Za sofinanciranje je na voljo 88,5 milijona evrov, ki bodo predvidoma porabljena že v prvem roku, zato drugega roka za oddajo vlog, predvidenega za 1. 10. 2022, najverjetneje ne bo.