ZAKLJUČKI 18. VRHA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA (29.11.2023)
Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj. V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delili z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje. Več...
Predlog dopolnitve predloga besedila Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (20.11.2023)
5 reprezentativnih delodajalskih organizacij je poslanskim skupinam posredovalo predlog dopolnitve predloga besedila Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425), nujni postopek – EPA 1065-IX (v nadaljevanju: predlog zakona) z vključitvijo novega člena v poglavju »8. Usklajevanje denarnih obveznosti države«. Predlagajo, da se doda nov člen oziroma nov drugi odstavek 64. člena, ki bi določal, da se znesek minimalne plače za leto 2024 določi tako, da se višina zneska minimalne plače za leto 2023 uskladi v višini 70 % rasti cen življenjskih potrebščin, pri čemer se uporabi uradni podatek Statističnega urada RS o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Več...
Predsednice in predsedniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj enotno izražamo nezadovoljstvo nad predlogom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (16.11.2023)
Predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev uvaja dodatne obremenitve, ki slabijo slovensko gospodarstvo in kmetijstvo, ter njuno konkurenčnost, predvsem v tistih panogah, ki se že spopadajo z upadanjem naročil, zmanjšanjem proizvodnje, krčenjem obsega potrošnje ter odpuščanji zaposlenih. Zato predsednice in predsedniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj zavračamo to in vse ostale napovedane dodatne obremenitve, saj je za vzpostavitev družbe blaginje, sploh v luči trenutnih globalnih razmer, ključna razbremenitev gospodarstva. Več...
Nizka produktivnost je rezultat nizkih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije (13.11.2023)
Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije pričakuje, da se v okviru Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti nameni 0,25 % BDP izključno za inovacije, pri čemer se celotno financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dvigne na 1,25 % BDP, za kar se je država nenazadnje zavezala tudi v zavezništvu, ki ga je spomladi letos podpisala z GZS in razvojnimi institucijami. Več...
Predstavniki gospodarstva nezaupljivi do predloga podnebnega zakona (10.11.2023)
Državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl je pojasnil, da je razogljičenje industrije vprašanje konkurenčnosti in ne le okoljskih ciljev. »Investicije v inovativne ekološke projekte prinašajo precej prednosti: spremembe v vodenju, kompetence kadrov, zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in nenazadnje, zmanjševanje stroškov poslovanja,« je dodal Vajgl. Več...
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal o predlogu zakona o obnovi in razvoju (8.11.2023)
Več na povezavi.
Zviševanje davkov bo dodatno ogrozilo panoge, ki se že soočajo s krizo (3.11.2023)
Predlog občutnega zvišanje davka od dohodka pravnih oseb je hud udarec za celotno gospodarstvo, še posebej pa za tisti del, ki že mesece opozarja na padanje naročil. Samo slovenska predelovalna industrija je v prvih osmih mesecih leta zabeležila 3,5-odstoten padec proizvodnje. S tem ukrepom bo vlada še dodatno ošibila mednarodno konkurenčnost slovenskega, izvozno naravnanega gospodarstva. Ob tem, da so gospodarske napovedi za prihodnje mesece zaskrbljujoče, saj bo slovenska največja zunanjetrgovinska partnerica Nemčija letos v recesiji, Slovenija pa že danes čuti šibkejše povpraševanje iz trgov EU; izvoz v države EU-27 se je v prvih osmih mesecih letos znižal za 2 %. To se že pozna tudi na zaposlenosti, saj je od začetka leta število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih nižje za 4.000 oseb. Več...
Predlogi in pripombe GZS k predlogu novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) (27.10.2023)
Ključno izhodišče, ki ga zastopa članstvo GZS, je, da naj predlagatelj pri prenosu vsebine direktiv (EU) 2022/2464, (EU) 2022/2381 in (EU) 2021/2101 v predlog novele ZGD-1M dosledno in brez izjem izhaja iz minimalnih standardov oz. minimalnih zahtev omenjenih direktiv. Ključno je, da se v postopku prenosa evropskih direktiv slovenskemu gospodarstvu ne nalagajo (dodatne) obveznosti, ki niso neposredno zahtevane ali predpisane v samih direktivah. Več...
Vladni koaliciji ni mar za socialni dialog (26.10.2023)
»Z današnjo potrditvijo Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je vladna koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati,« je bila ostra generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS pa dodaja: »Na GZS ostro zavračamo enostranska namigovanja v javnosti, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli Zakona o delovnih razmerjih, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice. Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani.« Več...
Gospodarstveniki nasprotujemo posredovanju neusklajenih predlogov v noveli ZDR v Državni zbor (25.10.2023)
Kot smo zapisali v današnjem pismu, naslovljenem na predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba in pristojne ministre, je bila namreč na skupnem sestanku 9. oktobra 2023 dana beseda predsednika Vlade Republike Slovenije vsem predsednicam in predsednikom gospodarskih, delodajalskih in kmetijskih organizacij glede nadaljevanja in vsebine sprejema novele tega zakona. Na vladi sprejeti predlog novele je v nasprotju s to obljubo. Več...
Imenovan strokovni odbor za spremljanje reševanja ljubljanskega prometnega vozlišča pri Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo GZS (23.101.2023)
Novoustanovljeni strokovni odbor, ki bo nadzoroval prostorsko načrtovanje in druge aktivnosti na področju ljubljanskega AC obroča in priključnih krakov, bo vodil doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Več...
Vlado pozivamo, naj ne podpre neusklajenih sprememb ZDR (19.10.2023)
Dejstvo je, da delodajalci do zdaj sploh nismo imeli priložnosti, da bi v pogajanjih za ZDR predstavili in izpogajali svoje predloge. O teh naših odprtih vprašanjih se sploh nismo usklajevali, ker je predlog novele zakona šel v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, preden smo pogajanja sploh zaključili. Zato se utemeljeno sprašujemo, zakaj bi vlada in sindikati sploh imeli interes po nadaljnjih pogovorih, v kolikor bi vlada danes potrdila vse njihove predloge. Več...
Usklajene spremembe ZDR bi bile podlaga za obnovitev socialnega dialoga (19.10.2023)
»Če bi se v Sloveniji toliko pogovarjali o zviševanju produktivnosti, kolikor se o spremembah ZDR, bi imeli zaposleni veliko več koristi,« je ob robu dvodnevnih pogajanj o noveli Zakona o delovnih razmerjih komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Več...
Delodajalci za izenačitev napotenih delavcev v zakonu o proračunih (16.10.2023)
V predlogu zakona o izvrševanju proračunov za naslednji dve leti predlagamo uskladitev dohodninske lestvice, davčnih olajšav in skupnega dohodka z rastjo plač, prav tako pa izenačitev položaja javnih uslužbencev in zaposlenih v gospodarstvu, ki so bili napoteni na delo v tujino. Pripombe in predloge je pet reprezentativnih delodajalskih organizacij - Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije - v obliki amandmajev posredovalo v Državni zbor RS. Več...
Delodajalske organizacije ne nasprotujemo prenosu EU direktiv v Zakon o delovnih razmerjih (12.10.2023)
Podpisniki pisma izpostavljajo, da predlog novele zakona ni uravnotežen, saj ne upošteva nobenega predloga sprememb s strani delodajalcev. Pomembno je izpostaviti, da so postopek pogajanj zaznamovale številne kršitve 'Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta', kar je bil tudi eden od razlogov, da so delodajalska združenja iz Ekonomsko-socialnega sveta izstopila. Delodajalci so spomnili, da pogajanja glede sprememb ZDR niso bila zaključena, zato je predlogu zakona nasprotoval tudi največji delodajalec, Ministrstvo za javno upravo. Več...
Danes bi bil zeleni prehod slovenske industrije v velikem delu že zaključen! (10.10.2023)
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo v letih od 2022 do 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. V tem obdobju bodo sicer podjetja prejela vsega skupaj 99,15 mio evrov. Več...
Gospodarstveniki pri predsedniku vlade enotno in odločno: »Če želimo blaginjo za vse, je čas, da prenehate dodatno obremenjevati gospodarstvo.« (9.10.2023)
Predsednice in predsedniki, ki predstavljajo celotno gospodarstvo in široko mrežo kmetijskih organizacij, so poudarili enotnost in opozorili, da razmere v gospodarstvu in družbi zahtevajo največjo stopnjo sodelovanja, dialoga in iskanja kompromisov. Opozorili so, da je za celotno gospodarstvo nujno, da država zagotovi predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje. Več...
Popravilo blaga je bolj trajnostna rešitev, ki pa bo za manjša podjetja izziv (9.10.2023)
Tako je zapisala Gospodarska zbornica Slovenije v pisnem stališču, ki ga je posredovala ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Spremembe, ki jih prinaša predlog direktive, bodo za številne panoge predstavljale izzive, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP). Zato GZS predlaga uvedbo spodbud, kot so vavčerji za potrošnike in znižane davčne stopnje za obnovljene izdelke, da bi spodbudili popravila in povečali konkurenčnost evropskih proizvodov. Več...
Izjema za napotene javne uslužbence: Ali velja za vse ali pa bomo vložili ustavno presojo! (3.10.2023)
Po včerajšnji objavi novice v medijih, da naj bi za javne uslužbence, napotene na delo v tujino, veljal enoletni zamik glede njihovega obračunavanja plač v skladu z veljavnim zakonom o izvajanja čezmejnih storitev, je v gospodarstvu završalo. Več...
Čezmejno izvajanje storitev: delodajalske organizacije predlagamo podaljšanje prehodnega obdobja (2.10.2023)
GZS, ZDS, TZS, OZS in ZDOPS so na ministra za delo Luko Mesca naslovile pismo, v katerem predlagajo pripravo spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev na način, da se podaljša prehodno obdobje še najmanj za 1 leto in se s tem prepreči nastanek negativnih učinkov na slovensko gospodarstvo. Več...
Stališče GZS do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga (Right to Repair) (29.9.2023)
Predlagamo, da pristojno ministrstvo predloge in pripombe GZS smiselno upošteva in vključi v skupno stališče Republike Slovenije in ga ustrezno zagovarja na evropski ravni. Več...
Ostro nasprotujemo nameri vlade, da še dodatno obremeni delodajalce (27.9.2023)
Delodajalske organizacije GZS, TZS, OZS, ZDS in ZDOPS smo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu poslale dopis, v katerem izražamo ostro nasprotovanje nameri Vlade RS, da ponovno uvede daljše obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca na način, kot je to veljalo pred spremembo zakonodaje v letu 2022. Več...
Podjetja pripravljena na zeleni prehod, ovira so dolgi postopki umeščanja v prostor in pomanjkanje sredstev (25.9.2023)
Posveta, ki ga je organiziral Strateški svet GZS za energetski prehod, se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in izpostavil, da nima izzivov na področju energetskega prehoda le Slovenija, ampak tudi druge evropske države. Zaveda se, pravi, da bomo morali sprejemati hitre in ciljane ukrepe, ki morda ne bodo vedno dobro sprejeti v javnosti. Vendar je to neizbežno, če se hočemo kot družba izogniti v bodoče scenarijem, kot smo jih videli letos poleti v Sloveniji. »Slovenija seveda ne bo rešila podnebne krize globalno, mora pa opraviti svoj del naloge. Zato je najbolj smiselno, da sami najdemo pot, konsenz, ki bo čim bolj uravnotežen z vidika vseh deležnikov, tudi gospodarstva,« je poudaril minister. Več...
UO GZS s finančnim ministrom o mini davčni reformi (21.9.2023)
»Predlagamo mini davčno reformo, ki bi podjetjem omogočila, da vsaj nekoliko zadihajo. Gre za preizkušene metode, ki so jih v bolj propulzivnih evropskih državah že preizkusili in zabeležili odlične rezultate,« je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka na današnji seji Upravnega odbora GZS v razpravi z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Več...
Proti spremembam ZVO-2 po hitrem postopku (20.9.2023)
Poleg GZS, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko – nemške gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana, je podporo izrazila še Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije. Več...
Gospodarstvo enotno za solidarno pomoč in sodelovanje pri obnovi in razvoju II (19.9.2023)
Dobrih 7 tednov po poplavah je gospodarstvo še bolj enotno in združeno v želji, da sodeluje pri pripravi premišljenih in dolgoročnih odločitev, ki ne bodo privedle do dodatnih nepotrebnih pretresov v poslovnem okolju. Zavedamo se, da bosta okrevanje po poplavah in obnova dolgotrajna procesa, vendar pa ju obenem vidimo tudi kot priložnost, da skupaj ustvarimo bolj stabilno in napredno gospodarsko okolje, ki bo dovolj konkurenčno, da bomo lahko zagotavljali delovna mesta in razvoj. Več...
Stališče gospodarstva o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja - 2 (14.9.2023)
Gospodarske organizacije opozarjajo na zavajajoč diskurz predlagateljev, ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj. Več...
Gospodarstvo enotno za solidarno pomoč in sodelovanje pri obnovi in razvoju (25.8.2023)
Danes je 14 gospodarskih organizacij, ki predstavljamo celotno slovensko gospodarstvo, na predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba in ministrsko ekipo naslovilo pismo, v katerem združeno in enotno poudarjamo našo pripravljenost za pomoč pri čim hitrejšem in učinkovitem odpravljanju posledic katastrofalnih poplav in čim prejšnji obnovi. Več...
Začasna ocena škode v podjetjih blizu 400 milijonom evrov (10.8.2023)
»Hitra pomoč gospodarstvu je najbolj učinkovit odgovor na stisko, v kateri so se znašla mnoga podjetja na najbolj prizadetih območjih. Ukrepi, ki jih je včeraj potrdil Državni zbor, gredo v pravo smer. Zato moramo s takim tempom nadaljevati«, pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po dosedanjih podatkih, ki smo jih zbrali na GZS s strani članov, je škoda v gospodarstvu presegla 400 milijonom evrov. Gre za škodo na infrastrukturi, opremi, materialu in izgubi prihodka. To so prve, neuradne ocene, ki jih bomo na zbornici zbirali tudi v prihodnjih dneh. Več...
Predlog interventnega ukrepa za davčno razbremenitev donacij podjetjem in posameznikom – poplave 2023 (10.8.2023)
Več na povezavi.
Gospodarstvo pozdravlja hiter odziv vlade (8.8.2023)
Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo hiter odziv vlade, ki razume, da je potrebno tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta. Na sestanku na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve včeraj, 7. avgusta smo skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami dorekli usklajene ukrepe. Več...
Znatno ohlajanje gospodarstva: Junijski padec porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih brez primere v zgodovini (26.7.2023)
Junijska poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih je bila za petino nižja kot lani in celo za desetino nižja kot v času prvega vala pandemije covida-19 (junij 2020). Julijski podatki o razpoloženju v evropskem in slovenskem gospodarstvu pomenijo poglabljanje negativnih trendov v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih. Več...
GZS ponovno izpostavlja: Ne nasprotujemo sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, nasprotujemo pa dodatnim obremenitvam delodajalcev (25.7.2023)
V medijih je zaokrožila izjava ministra za delo Luke Mesca, da naj bi GZS večkrat zelo jasno povedala, da po njenem mnenju financiranje dolgotrajne oskrbe ne bi smelo biti solidarnostno, ampak bi moralo predstavljati individualno zavarovanje. Kot navaja minister Mesec, naj bi to pomenilo, da bi do storitev dolgotrajne oskrbe lahko prišli samo tisti, ki si lahko to privoščijo. Več...
»Razmere v gospodarstvu, kam nas peljejo reforme in stanje na področju delovanja Ekonomsko-socialnega sveta« (21.7.2023)
Novinarska konferenca gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj, članic Ekonomsko-socialnega sveta oz. reprezentativnih socialnih partnerjev delodajalcev
Vodstva vseh petih reprezentativnih gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj, članic Ekonomsko-socialnega sveta, z današnjim dnem izstopamo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vse dotlej, dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Več...
Reprezentativne delodajalske organizacije glede Zakona o dolgotrajni oskrbi: dodatnim finančnim obremenitvam se bomo zoperstavile (18.7.2023)
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, ostro protestiramo ob včerajšnjem sprejemu Zakona o dolgotrajni oskrbi v Državnem zboru RS brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe. Zakon pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi številna delovna mesta. Reprezentativne delodajalske organizacije se bomo finančnim obremenitvam delodajalske strani zoperstavile s predlogom veta v Državnem svetu RS. Več...
Dolgotrajna oskrba da, a ne na plečih delodajalcev (12.7.2023)
Delodajalske organizacije se sicer strinjamo, da je potrebno sprejeti sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, a finančnega bremena ne smejo in ne (z)morejo nositi delodajalci. Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki znaša kar 38,20 %, je namreč že sedaj med najvišjimi v Evropi. Kakršnekoli dodatne obremenitve za namen dolgotrajne oskrbe bi tako še dodatno negativno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu, zato so takšne rešitve za delodajalce absolutno nesprejemljive. Delodajalske organizacije smo mnenja, da bi se morala dolgotrajna oskrba financirati v okviru obstoječih prispevnih stopenj, nikakor pa ne pa z dodatnimi obremenitvami delodajalcev. Več...
Negativni trendi v industrijski proizvodnji so znak za alarm (11.7.2023)
Tudi statistični podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji za mesec maj niso obrnili negativnega trenda, ki ga industrija beleži vse od oktobra lani. »Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnosti je najšibkejši po juliju 2020,« je izpostavil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc na izrednem sestanku vodstva GZS s predsedniki panožnih združenj, ki so med drugim obravnavali tudi pričakovane dodatne obremenitve gospodarstva kot posledico napovedanih reform vlade. Več...
Delodajalske organizacije ministrstvu poslale pripombe in predloge sprememb predloga novele ZDR-1 (7.7.2023)
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 23. junija posredovalo v javno obravnavo predlog novele Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer le-ta poteka do 10. julija 2023. Ker reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, svojih pripomb in predlogov nismo imeli možnosti podati v okviru pogajanj na ESS, smo skupne pripombe in predloge pisno posredovali pristojnemu ministru. Pri tem smo tudi opozorili na nesprejemljivo postopanje ministrstva glede vključevanja dodatnih predlogov (subsidiarna odgovornost, ureditev položaja rejnikov, posebno varstvo za žrtve nasilja v družini), ki niso bili predmet razprave, saj jih Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih do javne razprave ni vseboval, prav tako niso bili predmet razprave v okviru socialnega dialoga. To smo označili kot ponovno grobo kršilo pravila socialnega dialoga.
Hitenje pri sprejemanju zakonov ne more biti izgovor za kršitev socialnega dialoga (7.7.2023)
Člani Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so na seji ostro obsodili kršitve Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in pozvali Vlado k večjemu vključevanju, spoštovanju in upoštevanju socialnih partnerjev pri sprejemanju predpisov in drugih odločitev na ekonomskem in socialnem področju. »Na sestanku s predsednikom vlade nismo dobili trdnih zagotovil, da kršitev v prihodnje ne bo. Ministrstva morajo pri pripravi zakonov vključiti dovolj časa tudi za potrebe obravnave na ESS. Hitenje pri sprejemanju tako pomembne zakonodaje ne more biti izgovor,« je bil jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Več...
Prometni zastoji: zakaj zgolj javni promet ni rešitev (5.7.2023)
V Sloveniji se soočamo s preozkimi avtocestami in s še vedno zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov ne povečanja kapacitet. Zato so nujni takojšnji ukrepi tako na prometni infrastrukturi kot dodatni »mehki« ukrepi, so se strinjali govorci na današnji novinarski konferenci GZS. Več...
Protest delodajalskih organizacij ob vložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih v javno obravnavo (30.6.2023)
Delodajalske organizacije, članice ESS, izražamo protest nad vodenjem socialnega dialoga in kršenjem Pravil o delovanju ESS, kar se je še posebej odrazilo pri pogajanjih pogajalske skupine ESS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: predlog zakona). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je dne 26. 6. 2023 v javno obravnavo in v medresorsko usklajevanje vložilo predlog zakona, pri čemer je rok za podajo pripomb le do 10. 7. 2023. Glede na to, da predlog zakona predvideva številne dodatne stroškovne in administrativne obremenitve za delodajalce, ne moremo mimo dejstva, da Vlada RS, kot največji zaposlovalec v državi, takšna ravnanja dopušča, prav tako pa tudi ne, da njeni predstavniki, ki bi državo morali zastopati tudi kot delodajalca, vse do danes niso sodelovali v teh pogajanjih. Delodajalske organizacije smo zato na ministrstva naslovila protestno pismo, v katerem jih pozivamo k odzivu in čimprejšnjemu skupnemu sestanku. Več...
Ministrstvo za delo dalo neusklajen predlog novele Zakona o delovnih razmerjih v javno obravnavo (28.6.2023)
Delodajalske organizacije, članice ESS, smo bile 26. junija preko medijev seznanjene z enostransko potezo MDDSZ o začetku javne obravnave predloga novele Zakona o delovnih razmerjih. Potezo ministrstva razumemo kot povsem nesprejemljivo in neobičajno, saj pogajalska skupina, imenovana na podlagi sklepa ESS, uradno ni zaključila s pogajanji. Ministrstvo, pristojno za delo, kot varuh socialnega dialoga, s tem dejanjem ponovno krši temeljna pravila delovanja ESS, kot tudi dogovor o načelih dela pogajalske skupine ESS. Izpostavljamo, da to ni socialni dialog. ESS na način, kakršnemu smo priča v zadnjih tednih in mesecih, ne more delovati in na tak način dela delodajalske organizacije ne pristajamo! Več...
Gospodarstvo ne more nositi še bremena dolgotrajne oskrbe (26.6.2023)
Delodajalske organizacije, članice ESS smo bile neprijetno presenečene, da je bil danes na dopisni seji Vlade obravnavan in potrjen predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. Tak predlog je tudi v nasprotju z obljubami Vlade, ki je ob napovedi reform, kot enega od ciljev navedla ravno razbremenitev stroškov dela. Več...
GZS: Scenarij posodobitve NEPN neprimeren za sprejem na Vladi Republike Slovenije (22.6.2023)
Scenarij posodobitve NEPN, kot je bil javni obravnavi, ni primeren za sprejem na Vladi Republike Slovenije, saj ne upošteva specifik Slovenije kot ene najbolj industrializiranih držav v EU ter ne zagotavlja pogojev za dolgoročno rast in razvoj industrije. Zato GZS predlaga, da se s snovalci dokumenta in ključnimi odločevalci čim prej sreča in v konstruktivni razpravi poskuša odgovoriti na vse dileme in vprašanja, povezane s prihodnostjo slovenske energetike in gospodarstva. Tako je GZS zapisala v pismu, naslovljenem na predsednika vlade in pristojne ministre, kateremu je priložila tudi izdelano Analizo ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije. Več...
Avto bo tudi v prihodnje najbolj pogosto prevozno sredstvo Slovencev (21.6.2023)
Čim prej je potrebno zgraditi tretje pasove na avtocestah (prioritetno okoli Ljubljane in vpadnicah proti Štajerski in Primorski), do takrat pa uporabiti odstavne pasove za blažitev premajhnih kapacitet. Odstavne pasove naj se uporabi tudi za javni promet in vozila z več potniki, predvsem v prometnih konicah oziroma na najbolj obremenjenih delih avtocest, je prvi od sklepov strateškega sveta GZS za investicije in gradbeništvo. Več...
Skoraj 8-odstotni padec industrijske proizvodnje je opozorilni znak o nezadostnih ukrepih na področju energetike (19.6.2023)
Medtem ko se je v EU proizvodnja v aprilu povečala za en odstotek, je Slovenija beležila daleč največji, skoraj 8-odstotni padec. Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov. Gospodarska zbornica Slovenije že od začetka leta opozarja na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja pri nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do preko 20 odstotkov. Več...
Delodajalske organizacije pričakujejo celovito predstavitev predvidenih zakonodajnih sprememb (19.6.2023)
Številni zakoni se trenutno sprejemajo preveč parcialno. Delodajalske organizacije, članice ESS, ob tem ugotavljamo, da vsako ministrstvo s svojimi zakonskimi predlogi gospodarskim subjektom nalaga le nove finančne in administrativne obremenitve namesto obljubljenih razbremenitev, kar je nesprejemljivo. Več...
Energetska politika: Ključno je premišljeno, odločno in hitro ukrepanje vlade (16.6.2023)
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izrazila zadovoljstvo, da je pripravljena celovita študija, ki bo osvetlila pomen in potrebe gospodarstva ter pokazala, katere korake je potrebno v državi izvesti, da bi mu zagotovili konkurenčne pogoje. Padanje industrijske proizvodnje, ki se je začelo lani jeseni in še vedno traja, jasno kaže, kako je naša industrija občutljiva na visoke cene energentov. »Potrebujemo čim prejšnji konsenz, kako bomo prišli do zadostnih količin stabilnih virov energije,« je dejala in se zavzela za čimprejšnji pogovor industrije z energetskimi podjetji in vlado, »da izvedeno študijo vkomponiramo v NEPN in dobi gospodarstvo jasno sliko, kakšne konkurenčne pogoje lahko v prihodnje pričakuje.« Več...
Gospodarska združenja na predsednika vlade naslovila protestno pismo zaradi kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (9.6.2023)
Gospodarska združenja, ki smo člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), smo protestirali zaradi preštevilnih kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega svet). Najbolj eklatanten primer kršenja je obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na Vladi RS in v Državnem zboru RS povsem mimo ESS. Več...
Nadaljnji razvoj inovacijskega ekosistema v središču razprave novega Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije (9.6.2023)
Potem ko je Upravni odbor GZS na svoji seji 30. maja 2023 ustanovil Strateški svet GZS za raziskave, razvoj in inovacije (SSRRI), je danes potekala ustanovna seja sveta, na katerem so sprejeli poslovnik, se seznanili s predvidenimi vsebinami dela ter razpravljali o načinu dela sveta. SSRRI je posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, usmerjeno v krepitev RRI dejavnosti ter dvig produktivnosti, konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti slovenskega gospodarstva ter posledično v povečevanje blaginje Slovenije. Več...
Javno pismo: Uvedba obveznega predmeta RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA v osnovne in srednje šole (7.6.2023)
Pozivamo, da v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli kot enega nujnih ukrepov prioritetno opredelite uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole, je zapisano v javnem pismu, naslovljenem na predsednika Vlade RS, ministra za vzgojo in izobraževanje, ministrici za digitalno preobrazbo ter vodje poslanskih skupin Državnega zbora RS. GZS – ZIT je sopodpisnik javnega pisma. Več...
Delodajalske organizacije pričakujemo konkretne ukrepe na področju čezmejnega opravljanja storitev (6.6.2023)
Delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije opozarjamo na zamude pri sprejemanju konkretnih ukrepov, ki bodo uredili problematiko čezmejnega opravljanja storitev. Zato smo na predsednika vlade in pristojne ministre naslovile prošnjo za skupni sestanek z ministri za finance, za delo in za gospodarstvo. Pričakujemo, da se časovnica, ki je bila usklajena med socialnimi partnerji, ne bo več podaljševala in bodo konkretni ukrepi sprejeti še pred poletjem, najkasneje do konca junija. Več...
Delodajalske organizacije pozivamo k celostni obravnavi zakonskih sprememb (5.6.2023)
Mineva eno leto, odkar je vodenje Vlade RS prevzel dr. Robert Golob. Delodajalske organizacije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, v prihodnje od vlade pričakujemo več posluha za potrebe in zahteve gospodarstva, predlogi zakonskih sprememb v okviru načrtovanih reform pa naj se obravnavajo in presojajo celostno. Več...
Zamik izgradnje JEK2 stane 900 mio evrov letno (30.5.2023)
Ljubljana, 30. maj 2023 – Predlog NEPN, ki temelji zgolj na OVE virih, povečuje izpuste CO2, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh. To potrjuje prvi del študije, ki jo je na današnji seji UO GZS predstavil Jože P. Damijan. »Strateškega pomena je, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. Zato GZS vztraja, da mora vlada odločitev o izgradnji JEK 2 sprejeti čim prej,« je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka na današnji seji Upravnega odbora. Več...
Rebalans proračuna ne v škodo gospodarstvu! (23.5.2023)
Gospodarska združenja, ki smo člani Ekonomsko socialnega sveta, nasprotujemo rebalansu proračuna, ki gre v škodo gospodarstvu. Hkrati pa izpostavljamo, da je ključnega pomena, da masa plač v sektorju država ne presega zastavljenih okvirjev v rebalansu ter da se omeji diskrecijske ukrepe na področju transferjev gospodinjstvom. Več...
Gospodarstvo in stroka podpirata izgradnjo JEK2 (19.5.2023)
»Energetska kriza, z ekstremnim porastom cen energije, je pokazala uničujoči vpliv uvozne odvisnosti na konkurenčnost gospodarstva in na nacionalno varnost« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na mednarodni konferenci o prehodu v nizkoogljično družbo v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centre for European Studies. Več...
QUO VADIS, 3. razvojna os? (19.5.2023)
Na posvetu v Državnem svetu RS o poteku skoraj 20-letnega načrtovanja in izvajanja projekta 3. razvojne osi so svoja stališča predstavili tudi predstavniki GZS. Opozorili so na zgubljanje konkurenčnosti podjetij v regijah v tem območju. Slovensko in regionalno gospodarstvo zato zahteva odločitev politike, da je projekt 3. razvojne osi eden izmed najpomembnejših državnih razvojnih in infrastrukturnih projektov, pomembnih za razvoj države na različnih področjih. Več...
Dopis socialnih partnerjev na delodajalski in sindikalni strani glede Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu (19.5.2023)
V svojem dopisu, naslovljenem na predsednika vlade in ministra za zdravje, so reprezentativne organizacije socialnih partnerjev na sindikalni in delodajalski strani, ki so članice ESS, izpostavile pomanjkanje resne vsebinske razprave o predlogu Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu v okviru pogajalske skupine. Ostro nasprotujejo temu, da bi bil predlog zakona sprejet na vladi, še preden bi pogajalska skupina zaključila s svojim delom in preden bi končno stališče glede predloga zakona sprejel Ekonomsko socialni svet. Pri tem so opozorile, da bi takšno ravnanje predstavljalo neposredno kršitev 4. člena Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta. Več...
Izgubljamo vsaj milijardo dodane vrednost in 200 milijonov davkov (16.5.2023)
Če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili prek ene milijarde dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, je bila ključna ugotovitev današnje okrogle mize, na kateri so gospodarstveniki ponovno opozorili na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Med razlogi so izpostavili previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU. Več...
Vesna Nahtigal: Ves svet kriči o nujni domači oskrbi s primarnimi materiali, v Sloveniji pa želimo to industrijo izbrisati (8.5.2023)
»Industrija ima v Sloveniji večjo težo kot v drugih državah EU, saj je delež ustvarjenega BDP industrije med najvišjimi v Evropi (22,8 %), zaposluje pa 200.000 ljudi. Poleg tega je industrija najpomembnejši odjemalec energije v državi, saj porabi 2/3 zemeljskega plina in polovico električne energije znotraj poslovne rabe. Več...
Nastopil je čas za izpolnitev obljub (4.5.2023)
Gospodarske zbornice in delodajalska združenja ponovno opozarjamo na zaostrene razmere, v katerih deluje gospodarstvo. Ključen razlog so previsoke cene električne energije, zaradi katerih slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno prednost na globalnih trgih, na kar opozarjajo tudi podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta. Gospodarstvo pričakuje, da bo predsednik vlade izpolnil svojo obljubo, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša. Več...
EK Nemčiji odobrila kapico na cene energentov – kaj pa Slovenija? (4.5.2023)
GZS, TZS, OZS, ZDS in ZDOPS so na predsednika Vlade RS naslovili poziv, da preuči uvedbo reguliranih cen energentov po vzoru Nemčije in izpolni obljubo iz lanskega decembra. Zahtevali so tudi ponoven sklic vladne štabne skupine za področje energentov. Več...
Dokument Evropske komisije
Brez konkurenčnosti ne bo nadaljnjega razvoja in delovnih mest v slovenskem gospodarstvu (26. 4. 2023)
Čeprav je slovensko gospodarstvo v zadnjih letih pokazalo obetavne znake razvoja, je ključno, da se osredotočimo na izboljšanje njegove konkurenčnosti, je zapisano v skupnem stališču GZS, TZS, OZS in ZDOPS. K temu bi pripomogle tudi konkurenčne cene električne energije za slovenska podjetja, zlasti velika in energetsko intenzivna. Ta skupaj ustvarijo kar 51 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega slovenskega gospodarstva in predstavljajo 44 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu. Kot taki so eden nosilnih stebrov slovenske ekonomije, zato je nujno potrebno prepoznati strateško vlogo teh podjetij, ki nimajo enakovrednih pogojev poslovanja kot njihovi konkurenti v drugih evropskih državah. Več...
Skrbi padanje industrijske proizvodnje in naročil (26.4.2023)
Konec marca smo beležili najnižje število registrirano brezposelnih oseb v zgodovini samostojne Slovenije, 50 tisoč. Število delovno aktivnih oseb je februarja znašalo 929 tisoč. Zaradi šibke demografske slike se krepi pomen tujcev. Od 140 tisoč novih delovnih mestih v desetih letih so jih kar 79 tisoč zasedli tuji državljani. Kljub podatkom, ki nas navdajajo z optimizmom, opreznost ni odveč. Statistični podatki namreč kažejo, da se industrijska proizvodnja znižuje. Več...
Gospodarstvo podpira predlog prenove upravnih enot (20.4.2023)
»Glede tujcev bo potrebno sprejeti družbeni konsenz«, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je bila gostja današnjega upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, odgovorila na klice gospodarstva, da primanjkuje delovne sile. Dejala je, da zakonodaja o tujcih vsebuje vrsto zavrnitvenih razlogov in nekatera so tako strokovna, da bi moral imeti uradnik pravno znanje. To je po njenem mnenju glavni razlog dolgotrajnosti postopkov, poleg organizacije dela. Več...
Podpisan zgodovinski dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Slovenije (18.4.2023)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Vlada Republike Slovenije so danes slovesno podpisale zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Več...
Stališče glede napovedane ukinitve dopolnilnega zavarovanja (13.4.2023)
Predlog zakona težko podrobno komentiramo, ker je bil 12. aprila prvič predstavljen na novinarski konferenci. S konkretno vsebino zakona še nismo seznanjeni. Iz trenutno razpoložljivih informacij v medijih naj bi breme pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno zavarovanje tudi v prihodnje nosil zaposleni sam, le delodajalec naj bi znesek po novem nakazal ZZZS. Za zavarovance in delodajalce praktično naj ne bi šlo za velike vsebinske spremembe. Postavljajo pa se vprašanja, kaj je s tistimi, ki so se trenutno zavestno odločili za neplačevanje tega zavarovanja, kaj s tistimi, ki so nezaposleni, a to zavarovanje plačujejo, in nenazadnje, kaj z zavarovalnicami, ki ta produkt sedaj ponujajo … Več...
Memorandum MSP: nujna reforma šolstva (7.4.2023)
Nov korak na področju stanovanjske politike in gradnja stanovanj za mlade, temeljita prenova šolstva ter sistemska vzpostavitev dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah so tri ključne točke pričakovanj GZS - Podjetniško trgovska zbornica (GZS - PTZ) do vlade, ki jih je predsednik UO PTZ mag. Brane Lotrič izpostavil v Memorandumu 2023. Več...
Na strateškem svetu GZS za več sodelovanja z ministrstvom za digitalno preobrazbo (6.4.2023)
Nujno je, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo bolj upošteva Gospodarsko zbornico Slovenije pri pripravi ključnih strateških dokumentov in odločitev s področja digitalizacije, je sklep današnje seje Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo (GSSD), ki kot cilj do leta 2030 izpostavlja napredovanje Slovenije na 5. mesto na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Več...
Za vzdržen pokojninski sistem nujna prenova drugega in uvedba tretjega stebra (21.3.2023)
Prenova pokojninskega sistema bo pomembno vplivala na obremenitve dohodkov delovno aktivnih oseb in odmero pokojnin za prihodnje upokojence. To odpira tudi večjo potrebo po lastnem varčevanju za starost, ki mora biti naslovljeno z ustreznimi instrumenti, so se strinjali udeleženci današnjega posveta o vzdržnem pokojninskem sistemu. Več...
Javno pismo predsedniku vlade: Še vedno množica nerešenih vprašanj na področju energetike (16.3.2023)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so danes na predsednika vlade RS naslovili javno pismo, v katerem so opozorili na ključna še ne rešena vprašanja na področju energetike. Opozarjajo, da zakon o pomoči gospodarstvu in uredba, ki regulira cene energentov, ne zajemata vseh podjetij ter izpostavljajo, da so v najslabšem primeru velika in energetsko intenzivna podjetja. Poleg tega so zakonodajne rešitve ustvarile dodatne nerazumljive in nedopustne razlike tako med posameznimi podjetji kot dejavnostmi. Več...
Napovedano krčenje Načrta za okrevanje in odpornost je zaskrbljujoče (15.3.2023)
Po v medijih objavljenih informacijah naj bi se ministrstvo za finance in Evropska komisija v prihodnjih tednih intenzivno pogajala o preoblikovanju Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada že skrčila za 300 milijonov evrov. Več...
GZS pozdravlja program novih letalskih povezav (10.3.2023)
»Podatki namreč kažejo, da so državne subvencije letalskim prevoznikom v letu 2021 in 2022 učinkovale. Zato smo si na GZS vseskozi odločno prizadevali, da država podaljša ukrep subvencioniranja rednih letov na ljubljansko letališče, dokler letalski promet ne bo popolnoma okreval,« je še dodal Sever. Več...
Evidenca delovnega časa: razlike med zaposlenimi niso dopustne! (8.3.2023)
Državni zbor bo o noveli Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti odločal 21. marca. Na Ekonomsko socialnem svetu, kjer so novelo sicer podprli, so predstavniki delodajalcev, med njimi GZS, uspeli preprečiti uvedbo obvezne elektronske evidence oziroma bo ta obvezna zgolj za tiste delodajalce, ki jim bo dokazana kršitev. Socialni partnerji so se takrat tudi dogovorili, da bodo odprta vprašanja reševali v podzakonskem aktu, »zato nas toliko bolj preseneča nenadna sprememba besedila novele, ki zaposlene postavlja v neenak položaj,« poudarja Mitja Gorenšček. Matični odbor DZ je namreč izjemo pri evidentiranju delovnega časa upošteval zgolj za visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je diskriminatorno do vseh ostalih zaposlenih, saj nekateri prav tako delajo na terenu in ob različnih urah, kar je bil argument za omenjeno izjemo. Več...
GZS: Neenakopravno obravnavo MSP po zakonu o pomoči gospodarstvu je nujno odpraviti (6.3.2023)
Kot pojasnjuje Vesna Nahtigal v dopisu, je veljavni zakon določil, da odjemalci, ki imajo na podlagi Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja regulirano ceno električne energije, ne morejo koristiti ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in subvencioniranja čakanja na delo po ZPGOPEK. Gre za retroaktivni poseg v ukrepa, ki veljata že od 1. januarja 2023. »To posega v predvidljivost poslovnega okolja, nenazadnje so določena podjetja že odredila čakanje na delo ali delo s skrajšanim delovnim časom z začetkom januarja z namenom koriščenja ukrepov«, dodaja. Več...
Toplogredni plini: Po 10 letih končno nadomestila tudi za slovenska podjetja (23.2.2023)
Slovenska shema, ki jo je pred nekaj več kot tednom dni odobrila Evropska komisija, in jo je sedaj slovenska vlada prenesla v uredbo, je vredna 99,15 mio evrov. Namenjena bo delnemu nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov med letoma 2022 in 2024. Sredstva, ki jih bodo upravičena podjetja prejela, morajo v celoti nameniti zelenemu prehodu. Več...
GZS pozdravlja nekatere rešitve v predlogu sprememb Zakona o tujcih (15.2.2023)
Gospodarska zbornica Slovenije vseskozi opozarja na nujnost pohitritve in poenostavitve postopkov zaposlovanja tujcev. Dejstvo je, da v Sloveniji določenih delovnih mest ne moremo zapolnjevati z lastno delovno silo, zato nujno potrebujemo delavce iz tujine, tako nizko - kot tudi visokokvalificirane. Poleg tega določene dejavnosti potrebujejo delavce s specifičnimi znanji, ki jih naš izobraževalni sistem ne izoblikuje. Trenutna ureditev zaposlovanja tujcev namreč odvrača in otežuje preseljevanje usposobljenih delavcev iz tujine v Slovenijo, predvsem zaradi dolgotrajnosti in kompleksnosti postopkov. Več...
Tudi politična stabilnost je pomembna za gospodarstvo (14.2.2023)
Gost današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Vlada je namreč za letošnje leto napovedala kar nekaj pomembnih strukturnih reform, med katerimi jih polovica posredno ali neposredno sodi v delokrog ministra Mesca. Več...
Gospodarstvo in znanstvena sfera za tesno partnerstvo (2.2.2023)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS), Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) ter Inženirska akademija Slovenije (IAS) so se na današnjem sestanku dogovorili za krepitev medsebojnega sodelovanja in proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Več...
Strategija digitalne preobrazbe: nujni so ambicioznejši cilji (26.1.2023)
"Krovna strategija digitalne preobrazbe je ključen dokument, ki bo narekoval nadaljnji razvoj naše družbe in države. Potrebno pa je postaviti ambicioznejše cilje ter v pripravo akcijskega načrta digitalne strategije vključiti predstavnike gospodarstva," meni generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Kot ključni cilj predlaga, da postane Slovenija do leta 2030 ena izmed petih najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na ravni držav EU. Več...
Delodajalske organizacije ne podpiramo predloga Pravilnika o poklicnih boleznih (25.1.2023)
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko socialnega sveta (ESS), se strinjamo, da je nujno potrebno urediti postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni, vendar pa predloga Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil predstavljen na seji ESS 13. januarja 2023, vsebinsko ne podpiramo. Vloga delodajalca je namreč izključena v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni, prav tako ni zagotovljena pravica delodajalca do pritožbe zoper ugotovitev strokovnjakov. Problematičen je tudi način določanja vzročne zveze med delovnim mestom in klinično sliko posameznika. Delodajalske organizacije obenem opozarjamo, da bi se moralo še pred sprejetjem pravilnika ustrezno urediti problematiko t.i. regresnih zahtevkov. Več...
Energetska kriza: Vlada prisluhnila predlogu GZS glede načela sorazmernosti (13.1.2023)
Veseli nas, da je vlada prisluhnila opozorilu in predlogu GZS, ki smo ga na pristojna ministrstva poslali 3. januarja letos in v katerem smo opozorili na neenakopravno obravnavo podjetij v uredbi o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Več...
Energetska kriza: Poziv vladi za pomoč velikim podjetjem (12.1.2023)
Reprezentativne delodajalske organizacije smo predsednika vlade in pristojna ministrstva pozvale, da v najavljeno spremembo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) vključijo rešitve, ki bodo podjetjem vsaj nekoliko omilila težave in jim omogočila nekoliko bolj primerljiv položaj na trgu:
- v okviru ZPGOPEK se določi, da cena električne energije, ki jo dobavitelji zaračunajo velikim podjetjem, v letu 2023 ne sme preseči 340 EUR/MWH, saj se edino v tem primeru preko modela subvencij omogoči, da tudi ta podjetja pridejo vsaj do nekoliko bolj konkurenčnih cen električne energije,
- v okviru ZPGOPEK se določi, da cena plina, ki jo dobavitelji zaračunajo velikim podjetjem in MSP, ne sme preseči trikratnika povišanja cene, saj se edino v tem primeru preko modela subvencij, omogoči, da ta podjetja pridejo vsaj do nekoliko bolj konkurenčnih cen plina,
- nujno je v okviru ZPGOPEK nasloviti problem likvidnostnega krča. Kot možni rešitvi predlagamo, da se v ZPGOPEK vključi določba, da se prvo plačilo za električno energijo za velika podjetja in plin za velika podjetja in MSP izvede s strani podjetja, ki je prejemnik pomoči, šele po prejemu prvega izplačila pomoči s strani SPIRIT. Kot drugo možnost pa predlagamo, da se v zakonu določi primerno dolge plačilne roke (90 dni), ki bodo omogočili, da bodo podjetja račune za električno energijo in plin plačala lahko šele po prejemu pomoči s strani SPIRIT.
Ob tem smo delodajalske organizacije dale tudi pobudo, da se trajanje veljavnosti Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (MSP) podaljša do 31. 12. 2023. Prav tako predlagamo spremembo Uredbe na način, da regulirana cena za leto 2023 velja za vse MSP, ne glede na to, kdaj so sklenili pogodbo za dobavo električne energije. Več...
GZS: Ne podpiramo uskladitve minimalne plače, ki je višja od inflacije (5.1.2023)
GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač. Zaradi učinkov sprememb Zakona o dohodnini pa bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko višja oziroma bo realno pozitivna (za okoli 2 odstotni točki višja od inflacije). Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač. V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad 2 %) rasti cen v gospodarstvu. Več...
Aktualni Zakon o dohodnini naklonjen prejemnikom minimalne plače in mladim, vendar le v 2023 (5.1.2023)
Po podatkih Analitike GZS bo v treh letih (2023-2025) kumulativna izguba neto prejemka za zaposlenega s povprečno, 2-kratnikom povprečne in 6-kratnikom povprečne plače znašala 1.170, 1.485 in 7.000 evrov glede na predhodno novelo Zakona o dohodnini. Prejemnik minimalne plače bo v tem obdobju prejel 240 EUR nižji prejemek. Za toliko bo torej nižja njihova potrošnja, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji, ki bo tako nižja, kot bi bila sicer. Več...