Ljubljana, 1. september 2022 - Vlada RS je na svoji zadnji seji potrdila Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo nekatere določbe tega zakona, opozarjamo pa, da se problemi vseskozi rešujejo preveč parcialno. Potrebujemo sočasno sprejetje več ukrepov, ki sistemsko naslavljajo različne težave in jih rešujejo strateško, komplementarno, s pogledom v prihodnost; predvsem pa tudi hitro in učinkovito.
Izvoz evropskih izdelkov v višini 6,9 mrd EUR bodo z 18. oktobrom predmet 25-odstotnih ameriških carin, kar predstavlja 1,7 % celotnega evropska izvoza v ZDA. Slovenija pri uvedbi teh carin neposredno ni prizadeta, pa tudi posredno ne, saj je vpetost slovenskih podjetij v nabavno verigo Airbusa majhna.
Večje trošenje ameriških potrošnikov in države v drugem četrtletju 2019 je več kot nadomestilo padec izvoza in znižanje zalog. Slovenski izvoz v ZDA se je v prvih petih mesecih okrepil za 13 % (255 mio EUR), kar pomeni, da se je tržni delež slovenskih podjetij na ameriškem trgu v tem obdobju povečal.
Svet guvernerjev ECB bi na jutrišnjem zasedanju (25. julij) lahko nakazal na še daljše obdobje nizkih obrestnih mer, tudi z namenom znižanja neprijetnih presenečenj v povezavi s trgovinskimi vojnami, brexitom brez dogovora in nizkim vodostajem reke Ren.
Sezonsko prilagojena rast v prvem četrtletju 2019 je pri 3,7 % ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem četrtletju ter podaja boljšo sliko o tekoči gospodarski dinamiki. Ta rast je bila nižja od naših pričakovanj (4,0 %), kar je predvsem posledica znižanja zalog pri podjetjih kot posledica negotovosti v mednarodnem poslovnem okolju. Rast potrošnje bi lahko bila v drugem četrtletju 2019 nekoliko nižja, predvsem zaradi slabšega vremena, kar naj bi del rasti preneslo v drugo polletje 2019. Ohranjamo oceno o najverjetnejši gospodarski rasti v razponu med 3 in 3,5 % v 2019.
Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament je Analitika GZS ocenila učinke članstva Slovenije v EU in skupni valuti. Tako se je v 15 letih slovensko gospodarstvo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepilo. Izvoz blaga smo povečali za 141 %, uvoz blaga pa za 117 %, kar pomeni, da smo okrepili medsebojne povezave. Realna blaginja se je okrepila za tretjino. Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem desetletju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji.
Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.
Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 mrd evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, smo oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije.
Gospodarska zbornica Slovenije je prejela predlog 6 reprezentativnih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki so jo napovedali že na četrtkovem srečanju na GZS ob obravnavi zborničnega predloga za socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025.
Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.