Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Šibkejše povpraševanje na izvoznih trgih znižuje oceno gospodarske rasti

Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.

Sporazum z Levico vodi v zatiranje zasebnega sektorja

Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 mrd evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, smo oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije.

Odziv GZS na sindikalni predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo

Gospodarska zbornica Slovenije je prejela predlog 6 reprezentativnih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki so jo napovedali že na četrtkovem srečanju na GZS ob obravnavi zborničnega predloga za socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025.

Upokojitev naj ne bo konec delovne aktivnosti

Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.

Predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Gospodarska zbornica Slovenije je danes vsem reprezentativnim sindikatom in delodajalskim organizacijam predložila predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Prvi odziv na informacije o predlogu davčnih sprememb

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes razkrilo ministrstvo za finance, je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnem nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.

Bolniška odsotnost narašča

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

Proračun »pretežak« za 270 mio EUR

Predlog rebalansa proračuna dviguje javno porabo za 1,1 mrd EUR glede na lansko leto, kar je 270 mio EUR več kot dopušča fiskalno pravilo. Napovedan javno-finančni presežek v višini pol odstotka BDP je tako postavljen pod vprašaj predvsem zaradi upoštevanja bolj optimistične jesenske napovedi UMAR, ki Sloveniji letos napoveduje 3,7-odstotno realno rast BDP in 2,1-odstotno inflacijo.

Proračun bolj ambiciozen od gospodarske rasti

Predstavljen rebalans državnega proračuna prinaša rast odhodkov za 530 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v 2018.

Kaj bi prinesel trdi brexit?

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.