Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Znižanje zalog ter koledarski učinek znižala gospodarsko rast na 3,2 %

Sezonsko prilagojena rast v prvem četrtletju 2019 je pri 3,7 % ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem četrtletju ter podaja boljšo sliko o tekoči gospodarski dinamiki. Ta rast je bila nižja od naših pričakovanj (4,0 %), kar je predvsem posledica znižanja zalog pri podjetjih kot posledica negotovosti v mednarodnem poslovnem okolju. Rast potrošnje bi lahko bila v drugem četrtletju 2019 nekoliko nižja, predvsem zaradi slabšega vremena, kar naj bi del rasti preneslo v drugo polletje 2019. Ohranjamo oceno o najverjetnejši gospodarski rasti v razponu med 3 in 3,5 % v 2019.

Članstvo v EU ter uvedba evra za Slovenijo pozitivna

Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament je Analitika GZS ocenila učinke članstva Slovenije v EU in skupni valuti. Tako se je v 15 letih slovensko gospodarstvo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepilo. Izvoz blaga smo povečali za 141 %, uvoz blaga pa za 117 %, kar pomeni, da smo okrepili medsebojne povezave. Realna blaginja se je okrepila za tretjino. Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem desetletju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji.

Šibkejše povpraševanje na izvoznih trgih znižuje oceno gospodarske rasti

Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.

Sporazum z Levico vodi v zatiranje zasebnega sektorja

Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 mrd evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, smo oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije.

Odziv GZS na sindikalni predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo

Gospodarska zbornica Slovenije je prejela predlog 6 reprezentativnih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki so jo napovedali že na četrtkovem srečanju na GZS ob obravnavi zborničnega predloga za socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025.

Upokojitev naj ne bo konec delovne aktivnosti

Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.

Predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Gospodarska zbornica Slovenije je danes vsem reprezentativnim sindikatom in delodajalskim organizacijam predložila predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Prvi odziv na informacije o predlogu davčnih sprememb

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes razkrilo ministrstvo za finance, je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnem nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.

Bolniška odsotnost narašča

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

Proračun »pretežak« za 270 mio EUR

Predlog rebalansa proračuna dviguje javno porabo za 1,1 mrd EUR glede na lansko leto, kar je 270 mio EUR več kot dopušča fiskalno pravilo. Napovedan javno-finančni presežek v višini pol odstotka BDP je tako postavljen pod vprašaj predvsem zaradi upoštevanja bolj optimistične jesenske napovedi UMAR, ki Sloveniji letos napoveduje 3,7-odstotno realno rast BDP in 2,1-odstotno inflacijo.