Stališča in komentarji

Analiza ukrepov za gospodarstvo v programih političnih strank:

Primerjalna ocena gospodarskih delov programov osmih političnih strank po devetih področjih Made in Slovenia 2035 (MiS 2035)

Na GZS smo pred letošnjimi državnozborskimi volitvami opravili pregled, v kolikšni meri se volilni programi političnih strank, ki jim po javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje, skladajo z gospodarskim razvojnim programom Made in Slovenia 2035, kje so največje in najmanjše razlike ter v katerih delih programi strank vključujejo rešitve, ki jih predlaga gospodarstvo. GZS je jeseni skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. V njem je opredeljenih 88 ukrepov, s katerimi lahko zagotovimo učinkovitejše poslovno okolje ter pospešen razvoj slovenske industrije in gospodarstva, usklajen z globalnimi trendi in specifičnimi konkurenčnimi prednostmi slovenskega gospodarstva.

Davčno okolje: pomembna tema za politične stranke, razbremenitev dela v ospredju

Dve politični stranki (NSi in Resni.ca) sta izpostavili potrebo po znižanju statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). NSi bi ga obdavčila šele ob razdelitvi dobička, Resni.ca pa bi nižjo stopnjo uvedla le za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo v posebnih ekonomskih conah. SD bi efektivno stopnjo DDPO celo povečevala. Gibanje Svoboda in NSi predlagata pavšalni sistem za uveljavljanje davčnih olajšav – ena za manjša podjetja, druga glede na dejavnost. Slednji dve stranki predlagata nižjo statutarno stopnjo DDPO za manjša podjetja, Gibanje Svoboda le za mala podjetja v razvoju.

NSi in Resni.ca podpirata znižanje efektivne stopnje dohodnine, kar je podobno predlogu GZS, nobena stranka pa ne predvideva njenega zvišanja. Resni.ca bi uvedla usklajevanje mej in olajšav z inflacijo, kar je v povprečju manj ugodno od sedanje rešitve, ki upošteva 50–100 % rasti plač. Štiri stranke - NSi, Gibanje Svoboda, Resni.ca in SDS bi postopno zvišale splošno davčno olajšavo; NSi najbolj, do 10.500 EUR do leta 2029, hkrati pa bi več kot podvojila olajšavo za mlade (s 1.367 na 3.000 EUR).

Gibanje Svoboda podpira bolj fleksibilno prenašanje davčnih izgub, vendar le za podjetja v cikličnih dejavnostih. Demokrati bi razširili olajšave na usposabljanje zaposlenih in uvedli 30-% degresivno amortizacijo, SD pa bi ponovno ocenila smiselnost obstoječih olajšav.

SDS  predlaga ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, druge stranke tega vprašanja ne omenjajo.

Nobena od strank pa ne izpostavlja ugodnejše obravnave napotenih delavcev, obdavčitve opcij, posebne davčne obravnave holdingov ali davčnih spodbud pri vstopu in izstopu iz startup in scaleup podjetij, kar predlagajo gospodarstveniki.

Uvedbo socialne kapice predlagajo štiri stranke (NSi, Gibanje Svoboda, Resni.ca in SDS), SD pa postopno izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi povečalo stroške dela.

Demokrati, Prerod, Resni.ca in SDS predlagajo možnost, da posameznik ob izpolnitvi pogojev za upokojitev ob ohranitvi zaposlitve prejema polno pokojnino, pri čemer SDS to pogojuje s soglasjem delodajalca.

Resni.ca predlaga tudi nizko obdavčitev kapitala iz tujine (5-odstotni razvojni davek) ter uvedbo carinskih skladišč, kjer bi se uvožene komponente lahko predelale v končne izdelke brez plačila carine in DDV.

 

Konkurenčne cene energije: zelo raznoliki pogledi na proizvodno mešanico pri električni energiji

Le Gibanje Svoboda je izpostavila potrebo po dolgoročnih pogodbah za dosego nižjih cen električne energije ter prenovo sistema omrežnin, ki bo spodbujal učinkovitost in izvedbo investicijskega cikla za razogljičenje.

Stranke imajo zelo raznolike poglede na področje proizvodnje električne energije. Gibanje Svoboda bi spodbujala proizvodnjo zelenega vodika, geotermalne energije, Resni.ca bi odločno podprla izgradnjo JEK2, SDS pa bi podaljšala rabo premoga v energetiki do leta 2040. Resni.ca bi spodbudila tudi ogrevanje z lesno biomaso. Izpostavila je tudi potrebo po zagotovitvi konkurenčnosti energetsko intenzivni industriji.

Nobena od političnih strank ni predlagala:

  • spremenjenega modela obračunavanje CO2 kuponov
  • podporo termični izrabi podatkov in kogeneraciji
  • vzpostavitve podporne sheme za reinjekcijske vrtine in za proizvodno električne energije iz bioplina in biometana.

 

Dostop do financiranja: sveže ideje o razvojnih skladih za večjo mobilizacijo zasebnega kapitala

Več programov političnih strank (Demokrati, SD, Prerod, Gibanje Svoboda) prepoznava pomen spodbujanja investicij in podpore podjetjem, predvsem malim in srednjim podjetjem. Najpogostejši navedeni ukrepi so povezani z:

  • razvojem finančnih instrumentov za podporo podjetjem v različnih razvojnih fazah,
  • spodbujanjem tehnološke modernizacije ter
  • večjim vključevanjem javnih in zasebnih virov financiranja.

SD in Gibanje Svoboda predlagata tudi rešitve za izboljšanje dostopa do evropskih sredstev in oblikovanje učinkovitejšega podpornega okolja za črpanje sredstev iz evropskih programov, kar je pomemben element za povečanje investicijske aktivnosti.

Pozitivna sta tudi predloga Gibanja Svobode in Resni.ce, ki predvidevata krepitev razvojnih ali investicijskih skladov ter večjo mobilizacijo zasebnega kapitala za financiranje inovacij in tehnološkega razvoja. Takšni ukrepi so vsebinsko skladni z usmeritvami MiS 2035 in v posameznih primerih tudi nadgrajujejo obstoječe predloge z večjim poudarkom na strateških investicijah, inovacijah ter učinkovitejšem povezovanju različnih virov financiranja, predvsem z vidika vzpostavitve razvojnih in tehnološko-inovacijskih finančnih mehanizmov.

Več programov ne naslavlja nekaterih ključnih ukrepov, ki so v MiS2035 opredeljeni kot pomembni za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Med manj zastopanimi ostajajo predvsem:

  • vzpostavitev stabilnega in predvidljivega financiranja raziskav in razvoja za podjetja,
  • vključevanje podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo (mid-cap) v finančne instrumente,
  • razvoj ciljno usmerjenih mehanizmov za sofinanciranje raziskovalno-inovacijske infrastrukture,
  • predlogi za nove finančne sheme za zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik.

Pregled ukrepov na področju znanosti in inovacij kaže, da se del predlogov (Levica in SD), povezanih s financiranjem raziskav in inovacij, pojavlja predvsem v okviru širših politik znanstveno-raziskovalnega sistema, kjer je poudarek zlasti na povečanju javnih sredstev za raziskovalno dejavnost. Manj je predlogov, ki bi razvijali finančne instrumente za neposredno podporo inovacijskim projektom podjetij in prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo (SD).

 

Internacionalizacija: samo tri stranke s konkretnimi ukrepi

Program Gibanja Svoboda je razmeroma dobro skladen z vizijo s strategijo internacionalizacije GZS, predvsem na ravni ciljev in razumevanja smeri razvoja slovenskega gospodarstva. Obe izhodišči izhajata iz tega, da je internacionalizacija eden ključnih vzvodov dolgoročne konkurenčnosti. Največje ujemanje je pri podpori malim in srednje velikim podjetjem. Na GZS razvijamo strukturirane programe, kot so t. i. »Rainbow Treasure Business Connections«, »Export Radar« in »Pospeševalnik izvoza 2.0«, ki podjetjem ponujajo sistematično podporo od prepoznavanja priložnosti do vstopa na tuje trge. Gibanje Svoboda predlaga drugačen pristop, vendar poudarja ciljno podporo MSP, hibridne modele predstavitev v tujini ter mrežo poslovnih povezovalcev v ključnih središčih. Pozitivno je tudi poudarjanje potrebe po diverzifikaciji trgov, saj je zmanjševanje odvisnosti od posameznih trgov v celoti skladno z našim pristopom.

Drugo pomembno področje ujemanja je vključevanje Slovenije v nove globalne verige vrednosti. Tudi v MiS 2035 poudarjamo potrebo po aktivnem iskanju mesta v novih industrijskih in tehnoloških tokovih. Predlogi na področju t. i. near-shoringa, gospodarske diplomacije ter privabljanja visokotehnoloških investicij in razvojnih centrov so usmerjeni v projekte z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na znanju in inovacijah. Pozitivna je tudi ideja o enotne nacionalne znamke države. Slovenija v tujini pogosto nima dovolj jasne in usklajene zgodbe, zato je dolgoročno grajena podoba države kakovosti, inovativnosti in trajnosti pomembna za večjo prepoznavnost in kredibilnost na mednarodnih trgih.

Resni.ca predvideva strateško izvozno iniciativo za države BRICS in okrepitev sodelovanja z ZDA. Predlog stranke je precej selektiven glede geografije in političnih poudarkov. Pozitivno je, da stranka razmišlja o novih trgih in razume pomen razpršitve izvoza. Tudi strategija GZS poudarja širitev na nove trge, zmanjševanje odvisnosti od omejenega števila držav in aktivno iskanje poslovnih priložnosti. Države BRICS predstavljajo velike in rastoče trge z znatnim gospodarskim potencialom, zato je usmeritev nanje logična in skladna z našim pogledom na internacionalizacijo. Podobno velja za ZDA, ki so eno najpomembnejših svetovnih gospodarstev in tehnološko vodilni trg. Krepitev prisotnosti na tako zahtevnem trgu lahko poveča dodano vrednost slovenskega izvoza, kar je tudi eden od ciljev strategije GZS.

SD razume pomen internacionalizacije, vendar so njene usmeritve bolj splošne in manj sistematično razvite kot v MiS 2035. Na področju podpore MSP pri širjenju na tuje trge, razvoju novih produktov, sejemskih nastopih in aktivni prodaji v tujini so cilji podobni – poudarek na MSP, skupnem nastopu in širjenju na nove trge. Program stranke ostaja pri splošni podpori internacionalizaciji brez jasnega opisa izvajanja, koordinacije ali finančnih mehanizmov. Skladna s poudarkom MiS 2035 na vključevanju slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti so naslednja področja:

  • krepitev izvoza,
  • skupni pristop k osvajanju novih trgov in
  • povečanje dodane vrednosti v dobavnih verigah

Posebej pomemben je poudarek na dodani vrednosti, ki presega zgolj rast izvoza in spodbuja tehnološko zahtevnejše ter inovativne dejavnosti. Strankina usmeritev v organiziran, skupen nastop podjetij na novih trgih je zato konceptualno skladna s strateškim pristopom GZS, čeprav brez podrobneje opredeljenih instrumentov izvajanja.

 

Učinkovitost države: precej splošne usmeritve, ki jim primanjkuje substanca

Med predlaganimi ukrepi na področju debirokratizacije in učinkovitosti upravnih postopkov se pri več političnih strankah ponavljajo predvsem splošne ideje, povezane z zmanjševanjem regulatornih bremen (Demokrati, SD, SDS) ter pospeševanjem umeščanja investicij v prostor (Demokrati, Resni.ca, SD, SDS). Pogosto se pojavljajo načela, kot so »1 IN – 2 OUT« (Demokrati), digitalizacija in poenostavitev upravnih postopkov (Demokrati, Prerod, Resni.ca, SD in SDS).

Manj poudarka je na:

  • sistematičnem merjenju administrativnih bremen za podjetja,
  • dolgoročni stabilnosti regulativnega okolja ter
  • večji uporabi ex-post evalvacij zakonodaje, kar je z vidika konkurenčnosti gospodarstva nepogrešljivo.

Pozitivno je, da nekaj predlaganih ukrepov političnih strank sledi horizontalnim ukrepom strategije MiS2035, zlasti na področju:

  • debirokratizacije,
  • digitalne javne uprave ter
  • hitrejšega umeščanja investicij v prostor.

Načelo »silence is consent« (Demokrati), enotni sistem presoje vplivov zakonodaje na konkurenčnost ter uvedba integralnega dovoljenja po vzoru nekaterih evropskih praks lahko pomembno prispevajo k večji predvidljivosti poslovnega okolja. Dobrodošla je tudi ideja specializiranih gospodarskih sodišč ter okrepitev enotnega inšpekcijskega sistema (SD), ki bi poleg nadzora prispeval tudi k boljši izvedljivosti zakonodaje. Dodatno pozitiven je poudarek na projektih prevladujočega javnega interesa (Resni.ca) ter hitrih postopkih za investicije z visoko dodano vrednostjo (Demokrati).

Del ukrepov sicer kaže pravo smer, vendar ostaja premalo ambiciozen ali premalo operacionaliziran. Tako na primer cilji hitrejšega sprejemanja prostorskih aktov (SD, SDS) ali digitalizacije uprave (Demokrati, Prerod) niso podprti z jasnimi mehanizmi izvedbe, institucionalnimi spremembami ali merljivimi cilji.

Gospodarstvo v zvezi z ukrepom krepitve soupravljanja zaposlenih (nadgradnja delavskega soupravljanja), ki ga predlaga Levica, ocenjuje, da je pri morebitnih zakonodajnih spremembah potrebna pomembna previdnost, zlasti glede obsega novih obveznosti za podjetja in njihovega vpliva na konkurenčnost poslovnega okolja. Predlagana širitev delavskega soupravljanja gospodarskih subjektov bi namreč lahko, če ne bodo ustrezno uravnotežena, povečala administrativna in finančna bremena, predvsem za MSP, ter odprla vprašanja pravne predvidljivosti za investitorje.

 

Znanost in inovacije: več sredstev za javna in zasebna vlaganja v raziskave in razvoj

Nekatere stranke (Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, SD) relativno omejeno naslavljajo sistemske ukrepe na področju znanosti in inovacij, opredeljene v strategiji MiS 2035, preostale štiri pa se teh vsebin neposredno ne dotikajo.

Najpogosteje se pojavljajo ukrepi, povezani:

  • s krepitvijo sodelovanja med raziskovalnim sektorjem in gospodarstvom (Demokrati),
  • povečanjem javnih vlaganj v raziskave in razvoj (SD, Levica) ter
  • spodbujanjem skupnih raziskovalno-razvojnih projektov (SD).

Nekatere stranke omenjajo tudi povečanje števila mladih raziskovalcev (Levica, SD) ter spodbude za inovacije v podjetjih (Demokrati, SD).

V programih večine strank manjkajo ključni sistemski ukrepi, ki jih MiS 2035 izpostavlja kot temeljne za dvig konkurenčnosti:

  • vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost,
  • vzpostavitev tehnološko-inovacijskega sklada za prebojne inovacije,
  • sistematičen model merjenja učinkov razvojnih politik ter
  • večja vključenost gospodarstva v oblikovanje prednostnih raziskovalnih področij.

Med pozitivnimi poudarki izstopajo predlogi SD za:

  • povečanje javnih in zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj,
  • spodbujanje prenosa znanja, spin-off podjetij in mobilnosti raziskovalcev med akademskim in gospodarskim sektorjem ter
  • nadgradnja sistema inovacijskih vavčerjev in razvojnih spodbud za podjetja.

Takšni ukrepi so v veliki meri skladni z usmeritvami MiS 2035 in lahko prispevajo k večjemu prenosu znanja v gospodarstvo. Dobrodošli so tudi poudarki Gibanja Svobode na razvoju visokotehnoloških podjetij ter dvigu dodane vrednosti, kar presega zgolj raziskovalno politiko in naslavlja širši cilj povečanja produktivnosti gospodarstva.

Del predlaganih ukrepov sicer kaže usmeritev v pravo smer, vendar ostaja premalo ambiciozen ali premalo operativen. Sem sodijo predlogi Levice:

  • stabilnem financiranju raziskovalne dejavnosti,
  • krepitvi javnih raziskovalnih institucij ali izboljšanju kariernih poti mladih raziskovalcev, ki brez jasnih finančnih in institucionalnih mehanizmov težko prinesejo večje sistemske spremembe.

Nekateri predlogi so tudi preveč splošni ali posredno povezani z inovacijsko politiko, zato njihov neposredni vpliv na konkurenčnost gospodarstva ostaja omejen. Pri tem je pomembno opozoriti, da brez jasno opredeljenih finančnih instrumentov, stabilnega upravljanja razvojnih politik in tesnejše vloge gospodarstva pri oblikovanju raziskovalnih prioritet obstaja tveganje, da številni predlagani ukrepi ne bodo imeli večjega dejanskega učinka.

 

Kadri: spodbude predvsem za zaposlovanje mladih z višjo izobrazbo

Najpogosteje se pojavljajo ukrepi, ki so sicer dobro usklajeni s programom MiS 2035:

  • spodbude za zaposlovanje mladih (NSi, Levica, SD),
  • mentorstvo (NSi, SD),
  • vajeništvo (Resni.ca, SD) in
  • različne oblike privabljanja visoko izobraženih kadrov (Gibanje Svoboda, Resni.ca, SDS).

Politične stranke ne naslavljajo ključnih sistemskih potreb, kot so:

  • vzpostavitev nacionalnega sistema za napovedovanje potreb po kadrih in veščinah ter
  • povezovanje z vpisno politiko,
  • oblikovanje celovite migracijske strategije za strateške poklice,
  • ukrepi za večjo fleksibilnost delovne zakonodaje.

Pogrešamo tudi bolj ambiciozne rešitve za razvoj vodstvenih veščin in hitrejše posodabljanje izobraževalnih programov v skladu s tehnološkimi spremembami.

SD predlaga dodatne ukrepe, ki jih MiS 2035 ne zajema v takšni obliki, a so dobrodošli:

  • sistemska prenova usposabljanja zaposlenih
  • uvedba individualnih vavčerjev za vseživljenjsko učenje,
  • spodbude za mreženje in mednarodni prenos znanja
  • povečanje sredstev za promocijo znanosti in STEM poklicev, zlasti med ženskami.

Ti ukrepi dopolnjujejo strateško vizijo MiS 2035, saj krepijo kompetence, omogočajo hitrejše pridobivanje novih znanj ter povečujejo zanimanje in dolgoročno ponudbo kadrov na področjih, ki so ključna za tehnološki in gospodarski razvoj.

Nekateri drugi ukrepi sicer gredo v pravo smer, vendar ostajajo premalo dorečeni:

  • na primer splošni ukrep o povečanju sredstev za izobraževanje ali spodbude mobilnosti (SD) brez opredeljenih izvedbenih mehanizmov in ciljev.

Ukrepi, ki se pretežno usmerjajo v nadzor ali restrikcije pri zaposlovanju tujcev (SD, Prerod), pa lahko negativno vplivajo na razpoložljivost kadrov in s tem nasprotujejo razvojnim ciljem MiS 2035. Takšni pristopi lahko dodatno povečajo administrativne ovire, kar omejuje privabljanje strokovnjakov, ki jih slovensko gospodarstvo nujno potrebuje.

 

Digitalne tehnologije: neizkoriščeni potenciali

NSi, Demokrati in SDS v svojem programu nimajo ničesar na tem področju, Gibanje Svoboda, Prerod in Resni.ca imajo to področje opredeljeno slabo, Levica pa srednje dobro. Odsotno je pomanjkanje razumevanja o pomenu digitalizacije ter pozicioniranje digitalizacije kot ključnega elementa produktivnosti, inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe.

Posledično v programih primanjkuje ukrepov za podporo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), na področju inovacijskih demo centrov ter na področju kibernetske varnosti. Prav tako pogrešamo razumevanje vpliva regulacije na digitalnem področju, ki ima vedno večji vpliv tudi na MSP-je. Nekoliko boljše je stanje programov na področju digitalizacije javnega sektorja.

Med pozitivnimi ukrepi vidimo predloge SD, ki omenjajo nastajanje podatkovnih centrov, vlaganja v digitalizacijo poslovnih procesov in digitalnih kompetenc, upravljanje z velikimi podatki, razvoj domačih rešitev umetne inteligence z globalnim potencialom, zagotovitev programov za izobraževanje o delovanju GUI ter izobraževanje za delo z grafičnimi uporabniškimi vmesniki (GUI) s poudarkom na kritičnem mišljenju in preverjanju informacij ter rezultatov.

 

Startupi in inovativne tehnologije: preveč splošnih usmeritev, primanjkljaj konkretnih predlogov

Najpogosteje se pojavljajo širše navedbe o spodbujanju inovacij oziroma visokotehnoloških panog (Resni.ca, SD), redkeje pa jasni sistemski koraki (SD), kot so uradna definicija startup podjetja in javni register ali natančno opredeljeni kapitalski mehanizmi (npr. sklad skladov in so-investicijski instrumenti).

Podobno so tudi predlogi, ki se nanašajo na davčne razbremenitve startup podjetij, pogosto zapisani zelo splošno in ne pojasnjujejo, katere davčne olajšave naj bi bile uvedene ter komu bi bile namenjene (SDS, SD, Gibanje Svoboda).

Pri ukrepih, ki se nanašajo na nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi deleži oziroma opcijami (SD), prav tako ni jasno opredeljena davčna obravnava in trenutek nastanka davčne obveznosti, kar je ključno vprašanje za konkurenčnost startup podjetij pri privabljanju in zadržanju talentov.

Prav tako je razmeroma malo predlogov, ki bi sistematično naslavljali krepitev podpornega okolja startup ekosistema. Pozitivni so predlogi za davčne spodbude (za podjetja ali vlagatelje) ter za podporo prebojnim, visoko tveganim projektom  (SDS, Resni.ca, Gibanje Svoboda). Ti poudarki so skladni z MiS 2035, vendar manjkajo jasni opisi mehanizmov (kdo izvaja, kdo je upravičen, obseg, časovnica, merila uspeha). Kot dobrodošli štejejo predlogi SD, ki izrecno naslavljajo inovativne tehnologije (deep tech), a bi morali biti povezani s celotno verigo od raziskav do trga (PoC/piloti, prenos tehnologij, kapital za rast).

Več predlogov Gibanja Svobode, Resni.ce in SDS gre v pravo smer, a so premalo ambiciozni, ker ne rešujejo ključnih ozkih grl slovenskega startup ekosistema: kapitalske vrzeli od začetnih faz podjetja do rasti, razdrobljenega podpornega okolja, šibke komercializacije znanja in zadržanja ključnih ekip (npr. skozi opcijsko nagrajevanje).

 

METODOLOGIJA

GZS je povzela vse predloge osmih najvišje uvrščenih političnih strank, ki so bile navedene na spletni strani Volilna napoved (https://volilna-napoved.si/) v januarju 2026, in sicer (razvrščeno po abecednem vrstnem redu) Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, NSi, Prerod, Resni.ca, SD in SDS. Analitska služba GZS je iz vsakega programa stranke ali predloženega nabora ukrepov stranke na področju gospodarstva izpisala vse ukrepe, ki jih je navedenih osem strank opredelilo na devetih področij ukrepov strategije MiS 2035: davčno okolje, konkurenčne cene energije, dostop do financiranja, internacionalizacija, učinkovitost države, znanost in inovacije, digitalne tehnologije, kadri ter startupi in inovativne tehnologije.

Vsako od devetih področij je imelo dodeljenega svojega presojevalca – strokovnjaka GZS, ki je sodeloval pri pripravi posameznega zadevnega področja MiS2035 – ki je ugotavljal stopnjo ujemanja predloga GZS s predlogom strank. S ciljem zagotovitve čim večje objektivnosti, presojevalci niso bili seznanjeni s tem, predloge katerih strank presojajo. Opredeljevali so se tudi do dodatnih predlogov strank, ki v MiS 2035 niso bili omenjeni, vendar so bili za navedeno področje ukrepov pozitivni.

Pri pripravi pregleda ne izključujemo možnosti nenamerne napake, ki izvira iz napačnega razumevanja predloga določene stranke. Pri predlogih, ki so bili relativno ohlapno zapisani, bi lahko prišlo do napačnega razumevanja presojevalca, zato smo jih predhodno zaprosili, da v primeru dvomov, stopnjo ujemanje predloga stranka s predlogom GZS opredelijo kot višjo.