Ministrstvo za finance je v javno obravnavo predložilo predlog Zakona o davku na motorna vozila, ki bo prispeval tudi k doseganju okoljskih ciljev Republike Slovenije v prometu. Vozila z večjo močjo motorja in višjimi izpusti CO2 ter nižjim emisijskim standardom EURO bodo bolj obdavčena od tistih z manjšo močjo motorja in nižjimi izpusti CO2 ter višjim emisijskim standardom EURO, kar bo prispevalo k nakupu okolju prijaznejših vozil. Komentar lahko oddate do 14. 2. 2020.
Ministrstvo za obrambo je v javno obravnavo (JO) predložilo Pravilnik o izdelavi ocen požarne ogroženosti. Sedaj veljaven Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS št. 70/96, 5/97 – poprav. in 31/04) preneha veljati z dnem uveljavitve novega pravilnika. Komentar lahko oddate do 17. 2. 2020. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2387
Ministerstvo za okolje in prostor (MOP) je v preteklem tednu v javno razpravo predložilo osnutek Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Temeljni strateški nacionalni dokument opredeljuje smer prostorskega razvoja naše države do leta 2050 in je ključna podlaga za usklajevanje sektorskih politik s prostorskimi učinki. Spremlja ga okoljsko poročilo, ki naslavlja vidike potencialnih vplivov plana na naravne vire, krajino, naravo in zdravje, so sporočili z MOP. V okviru javne razprave bodo organizirani javni posveti. Pripombe in predloge lahko posredujete na e-naslov gp.mop@gov.si, do 15. 3. 2020.
Objave v Uradnem listu EU, s področja okolja in energije, od 19. 12. 2019 do 22. 1. 2020.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije.
Objave zakonodajnih predpisov v Uradnem listu RS, s področja varstva okolja in energije, v letu 2019.
S 14. decembrom 2019 so se v Evropski uniji začela uporabljati nova pravila na področju zdravja rastlin. Opredeljuje jih Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin ter tako vzpostavlja boljšo pripravljenost EU na spopadanje z izbruhi rastlinskih bolezni in škodljivcev. Leto 2020 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja ekosistemov ter zagotavljanja hrane, varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo učinke podnebnih sprememb. https://www.gov.si/novice/2020-01-16-nova-eu-pravila-na-podrocju-zdravja-rastlin/ https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016R2031&from=sl
Evropska komisija je načrt rasti in razvoja gospodarstva zasnovala na okoljski in podnebni politiki, kar tudi v gospodarstvu pozdravljamo. Že vrsto let namreč ugotavljamo, da se ob rešitvi določenih problemov vedno znova pojavljajo novi, ki postajajo vse bolj globalni in terjajo proaktiven globalni pristop k reševanju - ob sodelovanju vseh deležnikov sodobne družbe.
Energetska bilanca prikazuje podatke o oskrbi in porabi energije za pretekli leti in napovedi za 2019. V preteklem letu je bilo približno 49,2 % potreb po energiji pokritih z viri iz uvoza, kar ni zanemarljiv podatek pri pripravi Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN). Kaj nas čaka v prihodnje? Vlada RS je na podlagi EU uredbe izdala Uredbo o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije, s katero imenuje ministrstvo, pristojno za energijo, za nacionalni vladni pristojni organ. EU uredba 2019/941/EU določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8014
Novi Evropski zeleni dogovor poudarja pomen, ki ga imajo energetsko intenzivne panoge kot so proizvodnja aluminija, jekla in cementa za Evropsko gospodarstvo. Le-te namreč zagotavljajo surovine za več ključnih vrednostnih verig gospodarstva. Razogljičenje in posodobitev te industrija je bistvena. Nerazumljivo, da najnovejša različica slovenskega NEPN 4.1. ne vsebuje ocene vplivov prehoda v podnebno nevtralno krožno gospodarstvo z vidika stroškov za gospodarstvo in njegove zanesljive oskrbe z energijo. To je še posebej zaskrbljujoče, ker predstavljajo NEPN posameznih držav članic osnovo na podlagi katerih se bodo določile možnosti prihodnjega evropskega financiranja. Zanimivo tudi za člane SRIP MATPRO. https://ec.europa.eu/docsroom/documents/38403